Bo v Steklarno vstopil Čeh ali Švicar?
Hrastniški steklarji: Igor Lah išče strateškega partnerja, zaposleni v skrbeh za »denarni tok«.
Odpri galerijo
Ljudje so zaskrbljeni, da denar v Steklarno ne bo le pritekal, ampak tudi odtekal. FOTO: Polona Malovrh
Hrastnik – Lastnik Steklarne Hrastnik (SH) Igor Lah je po nastopu članske funkcije v izvršnem odboru švicarskega holdinga Global Glass pospešil postopek njene prodaje. Za steklarno se menda po poročanju Dnevnika zanimajo Čehi in švicarski finančni sklad. Kot pravi Ivan Kovačič, prvi sindikalist steklarne, »gre bolj za iskanje strateškega partnerja in ne za klasični prevzem«.
Ponovni prodajni apetiti Igorja Laha, ki prek Ampelus Holdinga obvladuje Steklarno Hrastnik, so bili pričakovani. Kot smo izvedeli, so s postopkom prodaje skoraj 700 zaposlenih seznanili na zboru delavcev, kjer so jim zagotovili, da ne gre za prevzem, temveč za morebitni vstop strateškega partnerja, ki naj bi v zameno za delež v SH prinesel svež kapital. Kljub tovrstnim zagotovilom je med ljudmi čutiti strah, da bo po »novem konceptu« denar iz podjetja začel tudi odtekati, ne le pritekati. Kar bi pomenilo, da se steklarji odmikajo od koncepta, po katerem bi bila Steklarna Hrastnik jedro oziroma središče novega holdinga s »podružnico« na Poljskem in s prometom krepko prek 200 milijonov evrov.
O prodaji SH in morebitnem novem lastniku, ki so ga v zadnjih petih letih iskali tako med izbranimi strateškimi podjetji kot finančnimi skladi, je bilo prelitega veliko črnila, a so steklarji nazadnje vedno ostali v lastniškem portfelju Igorja Laha. Leta 2013 si je premislil zaradi dobrih rezultatov SH. Pri prodaji mu je svetovala družba Deloitte, ki je ugotovila, da strateških partnerjev za Steklarno Hrastnik v Sloveniji ni. In to očitno še vedno drži. Če so v preteklosti v javnost prišla imena nemških Rastala in Glaskocha, pa turškega Pasabahceja, kot potencialnih strateških partnerjev SH, zdaj konkretnih imen Čehov in Švicarjev, ki so v igri, ni slišati.
Steklarna Hrastnik je v zadnjih letih eno bolj donosnih podjetij v Sloveniji. Družba je lani prihodke od prodaje povečala za pet odstotkov, tako da so dosegli 57,6 milijona evrov. To je zadoščalo za 6,6 milijona evrov čistega dobička. Vsak evro prihodka tako družbi prinese 11 centov čistega dobička. Razmerje steklarna ohranja zadnja tri leta. Donos kapitala je lani znašal 21,7 odstotka. Za primerjavo, novomeškemu farmacevtu Krki vsak evro prihodka prinese 12 centov čistega dobička, donos kapitala pa znaša 10 odstotkov.
V Hrastniku so, kot kaže, v zadnjih letih dosegli določen vrh, saj se je rast poslovanja umirila, enako pa velja tudi za čisti dobiček. Lanski je sicer rekorden, a ne odstopa bistveno od dosežka v letih 2015 in 2016. Sodeč po razkritem poslovanju, se cenitve Steklarne Hrastnik verjetno gibljejo med 60 in 70 milijonov evrov. Vprašanje pa seveda je, ali je to dovolj za trenutnega lastnika, ki je lani prejel pet milijonov evrov dividend.
Že iz samih načrtov družbe je razvidno, da so za nov preboj potrebne obsežne investicije. Ustvarjeni denarni tok družbi, ob upoštevanju pričakovanj lastnika glede dividend, omogoča okoli sedem milijonov evrov naložb. Seveda brez dodatnega zadolževanja. Pri čemer pa redni letni obseg investicij že znaša okoli 4,8 milijona evrov. Konec preteklega leta je SH imela najetih skupno 15 milijonov posojil. Družba je ob zdajšnji uspešnosti poslovanja razmeroma malo zadolžena. To je namreč le malo več, kot znaša letni približek denarnega toka iz poslovanja (EBITDA znaša 12,5 milijona evrov); z dolgovi so dobra četrtina virov financiranja družbe.
Ponovni prodajni apetiti Igorja Laha, ki prek Ampelus Holdinga obvladuje Steklarno Hrastnik, so bili pričakovani. Kot smo izvedeli, so s postopkom prodaje skoraj 700 zaposlenih seznanili na zboru delavcev, kjer so jim zagotovili, da ne gre za prevzem, temveč za morebitni vstop strateškega partnerja, ki naj bi v zameno za delež v SH prinesel svež kapital. Kljub tovrstnim zagotovilom je med ljudmi čutiti strah, da bo po »novem konceptu« denar iz podjetja začel tudi odtekati, ne le pritekati. Kar bi pomenilo, da se steklarji odmikajo od koncepta, po katerem bi bila Steklarna Hrastnik jedro oziroma središče novega holdinga s »podružnico« na Poljskem in s prometom krepko prek 200 milijonov evrov.
Ivan Kovačič, prvi sindikalist Steklarne. FOTO: Polona Malovrh
Prodajajo jo že pet let
O prodaji SH in morebitnem novem lastniku, ki so ga v zadnjih petih letih iskali tako med izbranimi strateškimi podjetji kot finančnimi skladi, je bilo prelitega veliko črnila, a so steklarji nazadnje vedno ostali v lastniškem portfelju Igorja Laha. Leta 2013 si je premislil zaradi dobrih rezultatov SH. Pri prodaji mu je svetovala družba Deloitte, ki je ugotovila, da strateških partnerjev za Steklarno Hrastnik v Sloveniji ni. In to očitno še vedno drži. Če so v preteklosti v javnost prišla imena nemških Rastala in Glaskocha, pa turškega Pasabahceja, kot potencialnih strateških partnerjev SH, zdaj konkretnih imen Čehov in Švicarjev, ki so v igri, ni slišati.
Donosno poslovanje
Steklarna Hrastnik je v zadnjih letih eno bolj donosnih podjetij v Sloveniji. Družba je lani prihodke od prodaje povečala za pet odstotkov, tako da so dosegli 57,6 milijona evrov. To je zadoščalo za 6,6 milijona evrov čistega dobička. Vsak evro prihodka tako družbi prinese 11 centov čistega dobička. Razmerje steklarna ohranja zadnja tri leta. Donos kapitala je lani znašal 21,7 odstotka. Za primerjavo, novomeškemu farmacevtu Krki vsak evro prihodka prinese 12 centov čistega dobička, donos kapitala pa znaša 10 odstotkov.
V Hrastniku so, kot kaže, v zadnjih letih dosegli določen vrh, saj se je rast poslovanja umirila, enako pa velja tudi za čisti dobiček. Lanski je sicer rekorden, a ne odstopa bistveno od dosežka v letih 2015 in 2016. Sodeč po razkritem poslovanju, se cenitve Steklarne Hrastnik verjetno gibljejo med 60 in 70 milijonov evrov. Vprašanje pa seveda je, ali je to dovolj za trenutnega lastnika, ki je lani prejel pet milijonov evrov dividend.
Že iz samih načrtov družbe je razvidno, da so za nov preboj potrebne obsežne investicije. Ustvarjeni denarni tok družbi, ob upoštevanju pričakovanj lastnika glede dividend, omogoča okoli sedem milijonov evrov naložb. Seveda brez dodatnega zadolževanja. Pri čemer pa redni letni obseg investicij že znaša okoli 4,8 milijona evrov. Konec preteklega leta je SH imela najetih skupno 15 milijonov posojil. Družba je ob zdajšnji uspešnosti poslovanja razmeroma malo zadolžena. To je namreč le malo več, kot znaša letni približek denarnega toka iz poslovanja (EBITDA znaša 12,5 milijona evrov); z dolgovi so dobra četrtina virov financiranja družbe.
