Ultramaratonka in dojenček
Redek prizor na tekmah je osvojil družabno omrežje športnikov Strava in namesto vprašanj o rekordih, naporu, vzdržljivosti sprožil vprašanja o materinstvu.
Odpri galerijo
Sophie Power po gorskotekaški preizkušnji okoli Mont Blanca Foto Strava
Sophie Power je britanska ultramaratonka. Pred dobrim mesecem se je udeležila ene najtežjih gorskotekaških preizkušenj, 170 kilometrov dolge proge okoli Mont Blanca, mitski UTMB, na katerem je treba premagati tudi 10.000 metrov višinske razlike. Ni bila edina ženska, ni dobila medalje, njen čas za tekmovalca ni bil nič posebnega. 34 ur 44 minut. Zmagovalka je na cilj prišla osem ur prej.
A svet vznemirja samo en prizor po tekmi: na njem je Sophie, na cilju, med izmučenimi kolegi športniki doji svojega trimesečnega sina. Redek prizor na tekmah je osvojil družabno omrežje športnikov Strava in namesto vprašanj o rekordih, naporu, vzdržljivosti sprožil vprašanja o materinstvu.
Sophie je tudi mama in njen mlajši sin je imel med tekmo dobre tri mesece. Ker se je dojil na tri ure, je na progi dinamiko teka uskladila z dinamiko dojenja. Svojega malčka je v roke dobila šele po šestnajstih urah, zato jo je pred tem na vsaki postaji pričakal mož, ji podal črpalko za dojenje in izčrpano mleko odpeljal do dojenčka. Prizor športnice je na medmrežju razvil strastno debato. Sebično dejanje? Njena stvar? V kakšni družbi živimo? Junakinja? Prioritete? A Sophie je te razprave vesela.
»Ta fotografija ženskam dovoljuje, da rečemo: Ko postaneš mama, ti ni treba spremeniti svoje identitete. Tudi moški je ne. Obstaja ogromno prekrasnih fotografij, ko očetje z otroki v naročju pretečejo ciljno črto. Zakaj bi bilo kaj drugače z mamami!?«
Na Stravi so fotografijo doječe ultramaratonke opremili z naslovom: Prava fotografija v nepravem času.
Na tekmo se je Sophie kvalificirala in pripravljala dve leti, tudi med nosečnostjo, ustavila se je le dva tedna pred porodom na priporočilo zdravnika. Zaradi nosečnosti je sicer poskušala preložiti udeležbo na naslednje leto, a to ni bilo dovoljeno. Zato zanjo ni dvoma: Bila je prava fotografija ob pravem času.
A svet vznemirja samo en prizor po tekmi: na njem je Sophie, na cilju, med izmučenimi kolegi športniki doji svojega trimesečnega sina. Redek prizor na tekmah je osvojil družabno omrežje športnikov Strava in namesto vprašanj o rekordih, naporu, vzdržljivosti sprožil vprašanja o materinstvu.
Sophie je tudi mama in njen mlajši sin je imel med tekmo dobre tri mesece. Ker se je dojil na tri ure, je na progi dinamiko teka uskladila z dinamiko dojenja. Svojega malčka je v roke dobila šele po šestnajstih urah, zato jo je pred tem na vsaki postaji pričakal mož, ji podal črpalko za dojenje in izčrpano mleko odpeljal do dojenčka. Prizor športnice je na medmrežju razvil strastno debato. Sebično dejanje? Njena stvar? V kakšni družbi živimo? Junakinja? Prioritete? A Sophie je te razprave vesela.
»Ta fotografija ženskam dovoljuje, da rečemo: Ko postaneš mama, ti ni treba spremeniti svoje identitete. Tudi moški je ne. Obstaja ogromno prekrasnih fotografij, ko očetje z otroki v naročju pretečejo ciljno črto. Zakaj bi bilo kaj drugače z mamami!?«
Na Stravi so fotografijo doječe ultramaratonke opremili z naslovom: Prava fotografija v nepravem času.
Na tekmo se je Sophie kvalificirala in pripravljala dve leti, tudi med nosečnostjo, ustavila se je le dva tedna pred porodom na priporočilo zdravnika. Zaradi nosečnosti je sicer poskušala preložiti udeležbo na naslednje leto, a to ni bilo dovoljeno. Zato zanjo ni dvoma: Bila je prava fotografija ob pravem času.
