Edo Maajka ima jezik oster kot britev

Bošnjak Edin Osmić z umetniškim imenom Edo Maajka je bosanski rap glasbenik, ki je kot najstnik moral zaradi vojne pobegniti iz rodnega Brčkega, najprej v Privlako pri Zadru, nato pa se je preselil v Zagreb. Po vojni se je vrnil v Bosno, da bi študiral strojništvo in kriminalno pravo v Tuzli, vendar ni diplomiral. Vrnil se je v Zagreb, kjer je že prej bil dejaven na zagrebški hip hop sceni.

Z leti je razvil specifičen rapovski pristop, ki je bil praviloma nekonformističen in uporniški. Pri tem je dostikrat deloval tudi nekoliko samodestruktivno. Ker je brez dlake na jeziku, se je mnogim zameril, vendar pa mu je ta njegova iskrenost prinesla številne oboževalce v državah nastalih iz Jugoslavije, tudi v Sloveniji. Pri nas redno nastopa. Zvečer bo v ljubljanskem Kinu Šiška predstavil, poleg svojih razvpitih uspešnic, tudi nove pesmi, ki bodo izšle jeseni na albumu. Tega je že napovedal z videosingli No pasaran, Ojojoj in Ne mogu disat.

Jasno in glasno

Edo Maajka je družbeni, kulturni, politični in verski analitik, ki svoje vtise o tem, kar se dogaja ali pa ne dogaja v državah nastalih iz ostankov Jugoslavije, pretaka v zgodbe. Te zgodbe podprte z glasbo so eden najboljših rapovskih izdelkov na Balkanu.

S svojim brezkompromisnim jezikom, se ne prilizuje in ne dobrika, temveč udari jasno in glasno proti seksizmu, primitivizmu, nacionalizmu, egoizmu, podkupovanju, laganju, zlorabi medijev, oboroževanju, zlorabi oblasti in vsem neumnostim, ki so nas zadele potem, ko je prišla zadnja različica svobode. Potem ko je nekaj časa z ženo in hčerko živel v Izraelu, se je nedavno spet vrnil v Zagreb. Zato smo ga vprašali, če si je zaželel Evropske unije. Nekoliko sarkastično je odgovoril, da si je predvsem zaželel zelenja, gozda in reke.

Za snemanje novih pesmi in novega albuma je Maajka sestavil skupino izvrstnih glasbenikov. Mario Rašič je eden bolj prepoznavnih basistov na Hrvaškem, Yogi Lonich pa je kitarist, ki je že igral s svetovnimi zvezdami. Hrvaški jazz klaviaturist Toni Starešinić in kosovski bobnar iz Zagreba Mirsad Dalipi, pa zaokrožujeta to zasedbo.

Edo Maajka nam je pojasnil, da si je že zaželel snemati in nastopati s skupino. »Rad nastopam tako s skupino, kot z didžejem, vendar je to povsem drugačen pristop in drugačna energija. Res že dolgo nisem imel spremljevalne zasedbe, zato sem si zaželel delati z glasbeniki in da se to čuti tako na novih pesmih, še posebej pa na živih nastopih. Uspelo mi je zbrati ekipo odličnih glasbenikov, tako da ko pridem z neko idejo, jo oni nadgradijo. Skupaj zvenimo izjemno, tako da nas preprosto morate slišati in videti. Stare pesmi zvenijo odlično v novih aranžmajih.«

Nedavno je zamenjal veliko glasbeno založbo Menart, pri kateri je doslej izdajal svoje albume, za neodvisno založbo Morris Studio. »Vso svojo glasbo sem naredil v zagrebškem Studiu Morris. Miro Vidović je moj najboljši prijatelj in sva se zlahka dogovorila glede vsega. Mislim, da nisva niti pogodbe podpisala. Še vedno se trudim, da bi nov album izšel v obliki stripa, ki bi bil naprodaj v knjigarnah. Rad bi se izognil izdaji na cedeju, celo izdaja albuma na usb ključku se mi zdi boljša ideja.«

Na naše vprašanje, koliko je, po vse teh letih in statusu glasbene zvezde na Balkanu, v njem še upornika, pravi takole: »S pomočjo pesmi se skušam postaviti v različne položaje in najti nove zorne kote za problem, ki ga opazim. Osredotočim se ne glasbo in želim se vse bolj neobremenjeno in zabavno igrati z različnimi slogi. Besedilno pa se rad poigravam z različnimi stališči, mojimi in tujimi.«

Pove, da bo njegov nov album, s katerega bo nekaj pesmi predstavil zvečer na koncertu v Kinu Šiška, zelo raznolik, saj skoraj v vsaki pesmi vsaj enkrat popolnoma spremenijo glasbeni slog. Album pa bo začinjen z močnimi kitarskimi rifi. »Pesmi No pasaran in Ne mogu disat imata odlične rife. Imam namreč odlično ritem in groove sekcijo, ki me inspirira na vsaki vaji, tako da bomo zagotovo imeli tudi precej zelo trdega funka ...« In komu je namenjena pesem z revolucionarnim geslom No Pasaran? Vsem. »Ni naroda, ne religije, ki v svojih vrstah ne bi imela bedakov. V navalu desnice, razširjanja strahu in norosti, v takšnem povratku fašizma je taka pesem nujna, da ostanem normalen. Vidimo se na normalizaciji v Šiški,« je še poudaril hitro in ostro govoreči rapovski zvezdnik