Trumpova čistka med lovci na čarovnice
Bela hiša stopnjuje pritisk na posebnega preiskovalca.
Odpri galerijo
Donald Trump FOTO: Carlos Barria/Reuters
Sodeč po miselnem toku Donalda Trumpa na družbenem omrežju twitter je predsednik ZDA povsem osredotočen na preiskavo o morebitnih povezavah med njegovo kampanjo in Rusijo ter o njegovih morebitnih poskusih, da jo zatre. A ne gre samo za propagandno vojno, Bela hiša morda resno maje njene temelje.
Tudi tokrat je bila nedeljska molitev predsednika države izbruh sporočil na twitterju, na katerem je grmel čez »lov na čarovnice«, kot imenuje delo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, in čez poročanje medijev, tokrat New York Timesa, o poteku preiskave. Zmotil ga je članek o pravnem svetovalcu Bele hiše Donaldu McGahnu, ki je po pisanju časnika preiskovalcem v nenavadno obsežnih pričanjih razkril Trumpov bes nad preiskavo in med drugim njegove poskuse, da bi razrešili Muellerja. Predsednik je včeraj trdil, da so to lažne novice, saj je McGahnu dovolil sodelovanje s preiskovalci. Časnik pa trdi, da se je svetovalec ustrašil možnosti, da bi postal žrtveno jagnje Bele hiše in da bo okrivljen za vse morebitne obtožbe o njenem poseganju v rusko preiskavo, zato je menda skupaj s svojim odvetnikom sklenil, da bo Muellerju in njegovi ekipi razkril vse, kar lahko.
Newyorški časnik je proučil tudi predsednikove besede o delu preiskovalcev, našteli so več kot 250 pretiranih, zavajajočih ali povsem napačnih, če že ne zlaganih trditev. Hkrati so opisali vsebinski lok, ki se razpenja od začetnega dvoma, da so ruski operativci v resnici posegli v ameriške predsedniške volitve, do sedanjih obtožb o politično motiviranem maščevanju »globoke države«. To je predsednik nadgradil s trditvami, da so ZDA priča še hujšemu ideološkemu obračunavanju, kot je bil rdeči preplah, lov na komuniste razvpitega senatorja Josepha McCarthyja v petdesetih letih. Trumpova propaganda vse bolj dosega svoj cilj – vsaj pri svojih volivcih vnaprej omajati preiskavo in zaupanje v ljudi, povezane z njo. Del zadnjega je odločitev, da nekdanjemu šefu obveščevalne agencije Cia Johnu Brennanu odvzame pooblastila za dostop do zaupnih državnih informacij, zato ker ta ostro kritizira njegovo politiko.
Odločitev je sprožila ogorčene odzive več kot 70 nekdanjih varnostnih uradnikov tako iz republikanskih kot iz demokratskih vlad, ki so Trumpovo odločitev označili za brez primere, saj so doslej kaj takšnega storili le v primerih zlorab in ogrožanja nacionalne varnosti. V primeru Brennana gre za očitno opozorilo kritikom, naj molčijo ali pa bodo tako ali drugače plačali za svoje besede. Po besedah nekdanjega šefa Cie in nacionalne varnostne agencije (NSA) Michaela Haydna je to ledena prha za celotno obveščevalno skupnost in bo ogrozilo »neodvisnost ameriških obveščevalcev in njihovo svobodo, da so iskreni z vrhovnim poveljnikom«. Upokojeni admiral William McRaven, ki je v ZDA zaslovel kot poveljnik akcije, v kateri so usmrtili Osamo bin Ladna, je v javnem pismu predsedniku zapisal, naj pooblastilo odvzamejo tudi njemu, saj bi mu bilo v čast, če ga uvrstijo na seznamu ljudi, ki opozarjajo na nevarnosti Trumpovega predsedovanja. »S svojimi dejanji ste nas osramotili v očeh otrok, ponižali pred svetom in, najhuje od vsega, razdelili kot narod,« je očital vrhovnemu poveljniku.
Med ljudmi, ki jim Bela hiša grozi z odvzemom pooblastil, je posebno pozornost vzbudil uradnik s pravosodnega ministrstva Bruce Ohr. Bela hiša ga obtožuje, da je sodeloval z nekdanjim britanskim obveščevalcem Christopherjem Steelom, ki je spisal razvpiti in precej sočen dosje o Trumpu in Rusiji. Ohrova soproga pa je sodelovala s podjetjem Fusion GPS, ki je po naročilu demokratov zbiralo obremenilne podatke o Trumpu in je najelo Steela. Tako Ohr na desnici velja za eno od osrednjih gibal »globoke države«, ki naj bi ustvarila dosje in na podlagi njega sprožila Muellerjev »lov na čarovnice«. To ne drži, saj so celo predsednikovi zavezniki v kongresu morali ugotoviti, da je prvo preiskavo zvezne policije sprožil George Papadopoulos. Trumpov svetovalec za zunanjo politiko se je okajen v Londonu hvalil, da ima Rusija politično blato o Hillary Clinton, kar je prek avstralske diplomacije prišlo na uho FBI.
Trumpovo odvzemanje pooblastil za dostop do državnih skrivnosti pri ljudeh, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje službe, kot je Ohr, bi lahko sprožilo ostre odzive v obveščevalni skupnosti. »Če se bodo lotili agentov FBI ali odvetnikov, ki sodelujejo s posebnim preiskovalcem /.../, bi to pomenilo poskus, kako skozi zadnja vrata omajati preiskavo,« je prepričan Patrick Eddington, nekdanji analitik Cie, ki zdaj sodeluje s konservativno mnenjsko organizacijo Cato Institute. Po njegovih besedah bi to pomenilo korak čez še en mejnik, toda »glede na (Trumpovo) vihravost in njegov način vladanja na pamet ničesar ni zunaj meja mogočega«. Bela hiša hkrati vse bolj silovito pritiska na Muellerja, naj do začetka septembra konča preiskavo, saj bo drugače po njihovih obtožbah posegal v kongresne volitve. Za zdaj nihče ne ve, kakšni so načrti posebnega preiskovalca, očitno je le, da so predsednik in krog okoli njega vse bolj na trnih.
Tudi tokrat je bila nedeljska molitev predsednika države izbruh sporočil na twitterju, na katerem je grmel čez »lov na čarovnice«, kot imenuje delo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, in čez poročanje medijev, tokrat New York Timesa, o poteku preiskave. Zmotil ga je članek o pravnem svetovalcu Bele hiše Donaldu McGahnu, ki je po pisanju časnika preiskovalcem v nenavadno obsežnih pričanjih razkril Trumpov bes nad preiskavo in med drugim njegove poskuse, da bi razrešili Muellerja. Predsednik je včeraj trdil, da so to lažne novice, saj je McGahnu dovolil sodelovanje s preiskovalci. Časnik pa trdi, da se je svetovalec ustrašil možnosti, da bi postal žrtveno jagnje Bele hiše in da bo okrivljen za vse morebitne obtožbe o njenem poseganju v rusko preiskavo, zato je menda skupaj s svojim odvetnikom sklenil, da bo Muellerju in njegovi ekipi razkril vse, kar lahko.
Izbris kot čast
Newyorški časnik je proučil tudi predsednikove besede o delu preiskovalcev, našteli so več kot 250 pretiranih, zavajajočih ali povsem napačnih, če že ne zlaganih trditev. Hkrati so opisali vsebinski lok, ki se razpenja od začetnega dvoma, da so ruski operativci v resnici posegli v ameriške predsedniške volitve, do sedanjih obtožb o politično motiviranem maščevanju »globoke države«. To je predsednik nadgradil s trditvami, da so ZDA priča še hujšemu ideološkemu obračunavanju, kot je bil rdeči preplah, lov na komuniste razvpitega senatorja Josepha McCarthyja v petdesetih letih. Trumpova propaganda vse bolj dosega svoj cilj – vsaj pri svojih volivcih vnaprej omajati preiskavo in zaupanje v ljudi, povezane z njo. Del zadnjega je odločitev, da nekdanjemu šefu obveščevalne agencije Cia Johnu Brennanu odvzame pooblastila za dostop do zaupnih državnih informacij, zato ker ta ostro kritizira njegovo politiko.
Robert Mueller FOTO: AP
Odločitev je sprožila ogorčene odzive več kot 70 nekdanjih varnostnih uradnikov tako iz republikanskih kot iz demokratskih vlad, ki so Trumpovo odločitev označili za brez primere, saj so doslej kaj takšnega storili le v primerih zlorab in ogrožanja nacionalne varnosti. V primeru Brennana gre za očitno opozorilo kritikom, naj molčijo ali pa bodo tako ali drugače plačali za svoje besede. Po besedah nekdanjega šefa Cie in nacionalne varnostne agencije (NSA) Michaela Haydna je to ledena prha za celotno obveščevalno skupnost in bo ogrozilo »neodvisnost ameriških obveščevalcev in njihovo svobodo, da so iskreni z vrhovnim poveljnikom«. Upokojeni admiral William McRaven, ki je v ZDA zaslovel kot poveljnik akcije, v kateri so usmrtili Osamo bin Ladna, je v javnem pismu predsedniku zapisal, naj pooblastilo odvzamejo tudi njemu, saj bi mu bilo v čast, če ga uvrstijo na seznamu ljudi, ki opozarjajo na nevarnosti Trumpovega predsedovanja. »S svojimi dejanji ste nas osramotili v očeh otrok, ponižali pred svetom in, najhuje od vsega, razdelili kot narod,« je očital vrhovnemu poveljniku.
Žuganje uradnikom
Med ljudmi, ki jim Bela hiša grozi z odvzemom pooblastil, je posebno pozornost vzbudil uradnik s pravosodnega ministrstva Bruce Ohr. Bela hiša ga obtožuje, da je sodeloval z nekdanjim britanskim obveščevalcem Christopherjem Steelom, ki je spisal razvpiti in precej sočen dosje o Trumpu in Rusiji. Ohrova soproga pa je sodelovala s podjetjem Fusion GPS, ki je po naročilu demokratov zbiralo obremenilne podatke o Trumpu in je najelo Steela. Tako Ohr na desnici velja za eno od osrednjih gibal »globoke države«, ki naj bi ustvarila dosje in na podlagi njega sprožila Muellerjev »lov na čarovnice«. To ne drži, saj so celo predsednikovi zavezniki v kongresu morali ugotoviti, da je prvo preiskavo zvezne policije sprožil George Papadopoulos. Trumpov svetovalec za zunanjo politiko se je okajen v Londonu hvalil, da ima Rusija politično blato o Hillary Clinton, kar je prek avstralske diplomacije prišlo na uho FBI.
Trumpovo odvzemanje pooblastil za dostop do državnih skrivnosti pri ljudeh, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje službe, kot je Ohr, bi lahko sprožilo ostre odzive v obveščevalni skupnosti. »Če se bodo lotili agentov FBI ali odvetnikov, ki sodelujejo s posebnim preiskovalcem /.../, bi to pomenilo poskus, kako skozi zadnja vrata omajati preiskavo,« je prepričan Patrick Eddington, nekdanji analitik Cie, ki zdaj sodeluje s konservativno mnenjsko organizacijo Cato Institute. Po njegovih besedah bi to pomenilo korak čez še en mejnik, toda »glede na (Trumpovo) vihravost in njegov način vladanja na pamet ničesar ni zunaj meja mogočega«. Bela hiša hkrati vse bolj silovito pritiska na Muellerja, naj do začetka septembra konča preiskavo, saj bo drugače po njihovih obtožbah posegal v kongresne volitve. Za zdaj nihče ne ve, kakšni so načrti posebnega preiskovalca, očitno je le, da so predsednik in krog okoli njega vse bolj na trnih.
