Fran Miklošič (1813–1891) je
Miklošičeva veličina je v znanstvenem delu, ki je zakladnica monumentalnega humanističnega, jezikovnozgodovinskega znanja. To skuša izpričati tudi večjezična monografija domačih in tujih piscev stroke. Pišejo vsak v svojem maternem jeziku, z dodatkom, ilustracijami, faksimilíranimi pismi ter v angleščino prevedenimi sinopsisi in povzetki.
Miran Puconja uvodoma predstavlja Miklošiča kot človeka in znanstvenika. Zvrstijo se: Katja Sturm-Schnabl s prispevkom Franz Miklosich's gesellschaftspolitische Bedeutung als Europäer im 19. Jahrhundert; Vlasta Stavbar: Graško obdobje Frana Miklošiča 1830–1838; Stane Kocutar: Dunaj v času rektorja Miklošiča in župana Siellerja; Alenka Jensterle-Doležal: O možu s ponosom – Matija Murko o Franu Miklošiču; Bożena Pikala-Tokarz in Emil Tokarz: Franc Miklošič i Polacy; Matej Šekli: Genetic Classification of West Slavic Languages; Tijmen Pronk: On the Development of *in, *im, *un and *um in Slavic; Vanda Babič: Prva Miklošičeva izdaja Supraseljskega zbornika iz leta 1851; Veselinka Labrovska: Makedonskite zaemki vo albanskiot jazik, sporedba vo materijalite od Franc Miklošič; Dimitar Pandev: Franc Miklošič za osobenostite na makedonskiot jazik … Vseh avtorjev ni mogoče navesti.
Opozoriti pa velja vsaj še na predstavitve Miklošičevega slovensko-nemškega slovarja skozi prizmo Pleteršnikovega, Miklošičevo primerjalno oblikoslovje/pregiboslovje, glagol v Miklošičevi primerjalni skladnji slovanskih jezikov, položaju prekmurščine v senci jezikovnih nacionalizmov, prleško besedje in pomensko polje človek v slovarski besedotvorni motivaciji, pa o jezikoslovcu Miklošiču v luči slovanske filologije danes, metodologiji jezikovnega vidika raziskovanja romščine, fitonimih v prekmurskem knjižnem jeziku, fonološki ravni govorov Ljutomera, sklanjatvah z govori štajerskih Slovencev v Avstriji.
Urednik je skušal zajeti bistvo Miklošičevega dela v luči današnjih razčlenjevalcev. V glavnem mu je uspelo, z izjemo uvodne in tu in tam kasnejše razvlečenosti ter neprevedenega natisa prispevkov tujih avtorjev, saj bi prevod bolj približal monografijo širšemu bralstvu.