Ob ponedeljkih so v Sloveniji vsi najboljši trenerji

Samo deset mesecev po šampionskem slavju je predsednik NK Olimpija Milan Mandarić za del nogometne javnosti mož, ki je izgubil kompas. Ameriški poslovnež srbskega rodu je za Delo odprl dušo in »izstavil račun« za vse grehe, številne menjave trenerjev in športnih direktorjev v tej sezoni ter se zazrl tudi v prihodnost.

Ob prevzemu ste dejali, da boste Olimpijo predali takrat, ko bo uspešna in finančno stabilna. Kdo bo prvi mož kluba v sezoni 2017/18?

Opazil sem, da del javnosti že napoveduje moj odhod po koncu sezone. Ampak vrnimo se na začetek. Povedal sem, da preden izberem klub, se moram videti v projektu. Če se ga bom lotil, bom upošteval tudi to, kako ga bom končal in kako bom iz njega odšel. Dejal sem tudi, da ko bom odšel, bo Olimpija veliko bolj uspešna, kot je bila, in zapustil jo bom zdravo. Moj cilj je, da bo brez dolgov, da bo na vrhu lestvice in da bo šla lahko naprej tudi brez mene. Tako sem deloval v Angliji pri Portsmouthu, Leicestru in Sheffield Wednesdayu. In nič drugače ne bom pri Olimpiji. Zdaj pa slišim in vidim, da po koncu sezone že odhajam. Naj nihče ne skrbi. Moj način dela je tak, da ko bom videl, da ne delam tako, kot bi moral in kar bi moral, da nisem sposoben izpeljati načrtov, se bom prvi umaknil in klub prepustil nekomu, ki bo znal dokončati projekt. Toda ta trenutek še ni blizu in verjetno bom koga razočaral. Ne bom odšel, dokler ne bom dokončal misije, športno zadovoljil zdajšnjih navijačev in morebitnih novih v Sloveniji in Ljubljani.

Olimpija torej ima in bo imela poveljnika na vrhu, toda s kom se bo podala v novo sezono, kdo bo vodil njeno športno politiko. Najbrž ne želite ponoviti lanske izkušnje, ko je v vsem zamujala?

Veste kaj, zidanje nečesa, kar ni obstajalo, je proces. Tega se ne da ustvarjati s prebiranjem iz knjig in se ne gradi po nekem receptu. Nekatere stvari je treba doživeti, žal se učiti tudi iz napak. Mi že vso sezono popravljamo napake in jih ne popravimo. Zdaj natančno vemo, kaj se nam je zgodilo, in se trudimo, da bomo poleti pripravljeni za Evropo z moštvom na igrišču in moštvom zunaj njega.

Kdo bo novi športni direktor?

Najprej moramo izpeljati sezono s čim manj stresov in čim bolje. Da vsako tekmo igramo najbolje, kar znamo. Ne bomo hiteli z direktorjem ali trenerjem. Slednjega imamo, mislim, da je delavec, človek, ki razume nogomet, ne filozofira veliko in se osredotoča na delo na igrišču. Direktorja trenutno ne potrebujemo in načrt je, da gremo naprej brez njega. Če bomo spoznali, da ga potrebujemo, ga bomo poiskali.

Največ kritik ste deležni zaradi prehitrega menjavanja trenerjev. Da greste iz napake v napako. Mar niste z odstavitvami le popravljali napake?

Vedno je tako, da je večja napaka, če pripelješ nekoga, ki ne izpolni pričakovanj. Potem ukrepaš. Kajpak je zagata večja takrat, ko odstavljaš, kot ko nastavljaš. Ampak, če zadeve ne delujejo, potem je treba povleči skrajne poteze. Nihče nima rad sprememb in verjemite mi, da to dobro vem. Ko sem ustvarjal podjetje v ZDA, sem imel ob sebi dva najtesnejša sodelavca. Zdaj ima podjetje 56.000 zaposlenih in oba sta še vedno v družbi, eden je predsednik, drugi podpredsednik. Vsi vemo, da je stabilnost zahteva za normalno delo in razvoj. Če se vrnem k Olimpiji, vsi pozabljajo, da 21 let ni bila prvak, in tudi čez noč nisem postal poraženec. Nisem pozabil, kako se delajo velike stvari. Morda sem se obdal z napačnimi ljudmi, morda so se vizije razlikovale, a se ne predajam, Olimpija gre naprej.

V slabih dveh letih ste imeli in še imate ob sebi vrsto zaupnikov, toda selekcija zaupniškega »teama« še kar traja. So bila vaša pričakovanja previsoka ali ste bili naivni?

Selekcija sodelavcev je zahtevna, težko je najti kakovostne ljudi in tudi ta proces je dolgotrajen. Ne potrebujem kimavcev, da mi govorijo, da sem najlepši in najboljši vsak trenutek. Od sodelavcev pričakujem, da mi povedo, kaj je narobe in kako lahko to popravimo.

Vas slovensko (ljubljansko) okolje razume?

Nogomet je posel kot vsak drugi. V njem je prisotno le več čustev. V ponedeljek so vsi trenerji boljši trenerji od tistega, ki je v nedeljo vodil tekmo. Tako je povsod, ampak v Sloveniji še več. Negativizma je več, kot sem pričakoval. Tudi poslovne kulture ni. Dobil sem občutek, da se prav trudijo, da nekdo, ki je na tleh, ne vstane prehitro. Priznam, da mi ni vedno prijetno, saj sem povsem normalen človek, nič drugačen kot vsak, ki je željan uspeha, ga je imel ter ga ponavlja. Nikomur se mi ni treba dokazovati, v poslu sem opravil vrhunske stvari. Zato me je presenetilo razmišljanje ljudi. Končno smo nekaj dosegli, a za dosežek nisem dobil kredita. Odkrito, ne pričakujem ga, ker vem, da sem na ognjeni črti, da sem prevzel odgovornost, in se zavedam, kaj je moja dolžnost. Kritike me ne bi smele zmesti.

Ko govorite o nogometu vedno ločujete stroko in vodstveni del. Češ, stroka naj ocenjuje igro, njeno kakovost in vsebino, medtem ko vodstvo postavi cilje. Kako izbirate trenerja?

Vsakega kandidata vprašam, kakšen nogomet favorizira. Moja želja je igra z vsebino, ni lepšega trenutka, kot ko se navijači dvignejo na noge, ko je tekmec stisnjen pred svoja vrati. Zahtevam agresivnost, visok ritem in srce. Želim, da so igralci z dušo in telesom pripadniki kluba. Da napadamo, ampak se tudi zavedam, da brez čvrste obrambe ni uspešnega napada.

Česa od vaših idealov Olimpija v tej sezoni nima?

Veliko. Lani je Olimpija igrala relativno dober nogomet. Izgubili smo samozavest, ampak zdaj sem začutil, da se pobiramo iz krize in da bomo navijačem vrnili za njihovo potrpljenje. Kakovost imamo, samo še uveljaviti jo moramo bolje. Mislim, da je tudi dober tajming, da sezono mirno izpeljemo do drugega mesta. Kar ne bi smelo biti težko. Seveda želim biti šampion Slovenije, toda še pomembnejše je, da Olimpija postane prepoznavna v regiji. To lahko doseže samo, če je uspešna v Evropi.

Kakšna je finančna forma Olimpije?

Povsem stabilna, plače so redne. Bi pa spomnil na začetek. Za vstop v Olimpijo sem Izetu Rastoderju plačal pet milijonov evrov, najprej štiri, potem še enega. Nato sem vložil še tri milijone €. Odličnih osem milijonov € smo iztržili od prodaje dveh igralcev, toda potem smo porabili preveč. Upal sem, da bomo letno potrebovali od poltretjega milijona € do treh, a nas bo sezona stala pet milijonov €. Razen za Maribor je za druge ligaške tekmece milijon evrov že presežek.

Vaše podjetje upravlja s klubom in društvom. Porajajo se pomisleki, da boste zapustili dolgove, ko boste odšli. Kdo vam jih bo poravnal?

Ponašam se kot lastnik, čeprav vedno trdim, da so navijači lastniki. Zavedam se odgovornosti, ki jo imam kot lastnik, in poudarjam, da ne bom odšel z dolgovi. Moja odgovornost je, da bom našel nekoga, ki bo nadaljeval delo. Nikogar nisem pustil na tleh in nikomur nisem ostal dolžen niti centa.

Mar klub organizacijsko sledi razvoju moštva?

Olimpija je organizacijsko boljša, kot je bila pred letom dni. Okrepljena je z usposobljenimi ljudmi. Kot veste, Franci Matoz ni več naš pravni zastopnik, zamenjal ga je Andrej Pohar. Prihaja iz odvetniške hiše Čeferin in razume šport ter športno pravo.

Ranko Stojić?

On je nogometni strokovnjak, pozna organizacijo in gradnjo kluba. Bilo bi krivično, če bi krivdo za vse slabo, kar se je zgodilo, naprtil samo njemu. Raziti smo se morali, dal se mu preveč pooblastil, ko me ni bilo mesec dni. Toda njegova zamisel o igralskem kadru s po dvema nogometašema za vsak položaj ni bila slaba. Ni se izšla, prišlo je preveč igralcev, morali bi se okrepiti z dvema, tremi izkušenimi in bi se z Mariborom podali v boj za prvaka.

Je klavrn zimski prestopni izkupiček vrnil vizijo o več slovenskih nogometaših v moštvu?

Že prej je bila to naša vizija, razširjena na širšo regijo. Naš cilj je, da v klubu zberemo najboljše mlade igralce iz Slovenije in bližnje soseščine. V javnosti nismo na glas izpostavljali naših namer, ampak Mladen Rudonja ima nalogo, da v naslednjih dnevih in tednih pripelje morda štiri, pet največjih upov. Zavedamo se, da predstavljajo najmočnejši kapital. Tudi Stojić je pripeljal mlade igralce od 20 do 22 let, zdaj njegovo selekcijo samo dopolnjujemo s slovenskimi igralci. Njegova napaka je bila, da je bolj verjel v tuje igralce kot v domače.