Tiskane izdaje
Ste kot uporabnik aplikacije d3go zadovoljni? Ali vas vseeno občasno zmotita njena počasnost in ne ravno pregleden vmesnik?
Seveda sem zadovoljen. To je zdaj naš primarni proizvod, ni več stranski projekt. Res je, da se aplikacija malce dlje nalaga, ampak kakovost slike je potem odlična, kar je bilo naše glavno vodilo. Morda smo šli glede tega celo predaleč, ker trg pri teh storitvah še ni tako zahteven. Vmesnik je, kakršen je. Strateška odločitev je tudi, da aplikacijo prilagodimo za vse nove različice operacijskih sistemov (android, ios). Včasih malo prej, drugič kasneje.
Koliko vam je v interesu, da naročnik vzame vaš sprejemnik (set-top-boks), ne kartice conax, da mu lahko ponujate še dodatne storitve (over-the-top, ott)?
Tu se križata dva interesa. Za nas je veliko ceneje, če naročnik vzame kartico. Uporabniška izkušnja naročnikov s karticami, ki ne uporabljajo storitev ott, je načeloma boljša, ker imajo samo en daljinski upravljalnik. Po drugi strani pa ne dobijo vseh storitev. S stališča popolne ponudbe pa nam je bolj v interesu, da vzame sprejemnik. Potem lahko gleda televizijo z zamikov 72 ur, lahko posname programe.
Se ne bi dalo vsaj dela teh storitev, denimo videa na zahtevo, rešiti z aplikacijami za pametne televizorje?
Da. Seveda se da. V tej smeri razmišljamo. Težava pa je dejansko tehnološka. Aplikacijo moramo narediti za vsakega proizvajalca televizorjev posebej. Potem pa je problem ta, ker se programska oprema na pametnih televizorjih spreminja neznansko hitro. Vsi popravki, nadgradnje in vse drugo so popolnoma neobvladljiva zgodba. Nekaj bi delovalo, nekaj ne bi. Ko prihajajo novi modeli televizorjev, sploh ne vemo, kakšna programska oprema teče na njih in koliko različic obstaja. Vedno je treba popravljati svojo aplikacijo. Razvoj takih aplikacij pa gre v stotisoče evrov. Ne glede na te težave aplikacije razvijamo, ampak postopoma.
Pred približno mesecem ste začeli intenzivno oglaševati hitrejši dostop do interneta. Verjetno s tem ciljate predvsem na nove naročnike, na tiste, ki so zdaj pri drugih operaterjih in nimajo možnosti priključitve na optiko. Kolikšen delež vaših priključkov je trenutno nezasedenih, koliko novih uporabnikov bi še lahko pritegnili?
Ne bi rad govoril o odstotkih. Z deležem naročnikov, kjer imamo omrežje, smo zadovoljni. Res pa je, da je v krajih, kjer je konkurenca večja, ta delež malo manjši. Zadnja akcija je usmerjena v naročnike, ki so na ADSL. Cilj je pokazati, da je naš najmanjši paket po zadnji nadgradnji omrežja večji od največjega na tej konkurenčni tehnologiji.
S čim ste prepričali Pro plus, da vam je zagotovil ekskluzivno ponujanje programov v visoki razločljivosti?
Sam osebno in Telemach smo se zadnji dve leti zavzemali, da bi čim več slovenskih izdajateljev oddajalo programe v HD. Na ta korak smo se tehnološko pripravljali, zagotovili smo kvaliteto, ki so jo izdajatelj programov hoteli. Programi Pro plusa so kodirani z bitnim tokom 16 Mb/s − ostali so med 12 in 20 Mb/s. Mislim, da bo HD zdaj res postal pomemben. V visoki razločljivosti oddajo RTV Slovenija, Pro plus, Planet TV, vrsta športnih, filmskih in poljudnoznanstvenih programov.
Verjetno bo tudi te programe, tako kot ostale, kmalu ponudili še drugi operaterji. Kot ponujajo ostale vsebine. Kje je potem iščete primerjalne prednosti pred njimi, razen v hitrosti interneta? In kje jih lahko najdejo naročniki?
Mislim, da vsebina ne naredi razlike. Pri nas jo naredi tehnologija. Naročniki lahko vidijo, da je slika pri nas kristalno čista. Slika HD je v določenem smislu podobna analogni. Ko nastane konverzija, se vsi detajli slike obdržijo. Zdi se mi, da naročniki to cenijo.
Tudi na optiki je slika enako dobra.
Naše prednosti vidim v kvaliteti slike, nekajkrat večji hitrosti interneta za enako ali nižjo ceno kot pri konkurenci in hitrosti priklopa. Ker vzdržujemo svoje omrežje, ker imamo svoje serviserje in svoje inštalaterje, lahko v 90 odstotkih primerov opravimo priklop v treh dneh. To konkurenca zelo težko zagotovi. Jasno pa je, da se dogajajo navali na klicni center, da vsem ne moremo ustreči takoj in da je tudi nekaj slabe volje.
Ste v Celju uredili vse težave, ki so nastale po vašem prevzemu Elektra Turnšek in nato prehodu na Telemachovo tehnologijo?
V Celju se zadeve normalizirajo. Približno dve tretjini naročnikov sta že podpisali pogodbe za nove naročniške pakete. Ti so nas lepo sprejeli in so zadovoljni. Nekateri so spremembo doživeli kot nekaj krasnega po tem, ko se zadnjih deset let ni dogajalo nič. Drugi pa so rekli, deset let je bilo vse v redu, zdaj imamo pa težave. Tisti, ki so nezadovoljni, so vedno najbolj glasni. Razumemo jih, ne moremo pa urediti vsega naenkrat.
Se vam zdi v redu, da so lastniki Telemacha že tako rekoč ves čas finančni skladi, ki imajo za strategijo v nekaj letih optimizirati naložbo in z njo čim več zaslužiti, ko jo prodajo, ali bi bilo bolje, če bi končno dobili strateškega lastnika iz panoge, kakšnega večjega regionalnega operaterja?
Mislim, da nas sklad drži na obratih. Smo bolj dinamični, bolj se razvijamo, več si želimo. To je dobro za vse − za naročnike, za zaposlene in za lastnike. Pa tudi za celoten trg, ker z večjo aktivnostjo tudi bolj spodbujamo konkurenco. Doslej še nisem naletel na primer, ko kakšen projekt, ki smo si ga zamislili, ne bi doživel podpore lastnikov.
Zato sem vesel, da imamo pri novih lastnikih enako podporo kot pri prejšnjih. In vsi lastniki so nam pustili celotne dobičke, da smo jih lahko investirali nazaj v omrežje in storitve, nobenih dividend nismo izplačevali, denar ni šel nikamor. Seveda pa je pričakovati, da bo nekoč prišel strateški lastnik, telekomunikacije se konsolidirajo, vsi igralci na trgu iščejo čim več sinergij.
Marsikdo vam očita, ste monopolist na kabelskem trgu. Kako odgovarjate na to?
Tega očitka nikoli nisem razumel. Po mojem mnenju bi morali biti vsi kabelski operaterji eno podjetje, naša konkurenca pa so drugi operaterji z drugačnimi infrastrukturami. Kabelski operaterji med seboj nismo konkurenca, mene nič ne boli, če neki operater v Novi Gorici ali zelo raste ali izgublja. To nima na naše poslovanje nobenega vpliva. Imamo pa konkurenco drugih omrežij − Telekom, T-2, mobilne operaterje.
Kabelski operaterji tudi nikoli niste odprli svojih omrežij, niti zaradi lastnega interesa niti zaradi regulacije. Tudi zaradi tega imate kar lepo število kritikov, še več pa jih ima regulator, ki se tega vprašanja sploh ni lotil.
Samo operater z lastnim omrežjem lahko ponuja celostno in kakovostno storitev. In samo naročniki takega operaterja lahko dobijo ne samo dobro sliko, hiter internet in zastonj telefonijo, ampak tudi hitro servisno storitev, ko jo potrebujejo. Poglejmo primer slovenskih odprtih širokopasovnih omrežij. Kot prvo so ta dražja od lastnih, ker imajo upravljavca, ki se ne ukvarja z ničimer drugim. Njegova storitev je ponujanje omrežja, potem šele pridejo operaterji, ki uporabnikom zaračunajo svoje storitve. Zato je že v osnovi ta storitev za končnega uporabnika dražja.
Ko pa ima naročnik težavo, najprej kliče operaterja. Operater sporoči težavo upravljavcu omrežja. Ta odgovori: »ste vse preverili?« In gredo operaterjevi serviserji preverit in ugotovijo, da zadeva ne deluje. Potem pride upravljavec z drugega konca Slovenije in vse skupaj lahko traja en teden. Naročnika to ne zanima, zanj je pomembno, da nekdo pride in zadevo uredi. Ker ponujamo storitve tudi prek omrežij ADSL, dobro vemo, kako ti postopki na odprtih omrežjih potekajo. Omrežja od točke do točke je sicer precej preprosto odpreti, da še nekdo drug dela s parico. Taka so samo omrežja od začetka do konca, naše pa vseeno temelji na določenih tehnoloških protokolih. Poleg tega v spektru ni prostora za dva operaterja dvb-c.
Kako napreduje ponudba mobilne telefonije? Na začetku niste bili preveč uspešni.
Po predstavitvi nove ponudbe lani jeseni je število uporabnikov začelo rasti. Zdaj imamo deset tisoč naročnikov in vsakodnevno rast, kar je dober rezultat.
Vseeno pa še srečujemo ljudi, ki se jim niti ne sanja, da Telemach sploh ponuja mobilno telefonijo. Očitno še niste nagovorili vseh.
Se strinjam, to je proces, tek na dolge proge. V mobilni telefoniji nismo imeli velikih ambicij, želeli smo samo dati mobilne telefone tistim, ki verjamejo v nas, ki smo jim všeč. Nagovarjamo predvsem obstoječe naročnike, ker tudi mobilno telefonijo prodajamo samo tistim, ki imajo pri nas že naročeno vsaj eno storitev. Z dvema namenoma. Imamo skoraj ničelni obseg zlorab, ker za vsakogar vemo, kje ima fiksni priključek, in želimo storitve ponuditi tistim, ki verjamejo tudi v druge naše storitve.
Med desetimi evri, za kolikor prodajate naročnino na vaš najbolj atraktiven paket, in 30 evri pa imate precejšnjo luknjo v ponudbi.
Tam vmes je morje z morskimi psi. Kar naj se tepejo med seboj.
Pa je pri ponudbi za deset evrov kaj marže, glede na to, da morate plačevati nacionalno gostovanje?
Paket je primeren in uspešen. Zanj se odloča velika večina uporabnikov. Nam pa omogoča pokrivanje stroškov in minimalno maržo.
Na srednji rok pa vas verjetno zanima imeti lastno mobilno omrežje?
Trenutna pogodba nam zagotavlja vse, kar potrebujemo. Imamo pogodbo s Tušmobilom za uporabo njihovega omrežja. Na drugi strani imamo pogodbo s Telekomom za nacionalno gostovanje, tako da imamo popolno pokritost slovenskega ozemlja, povprečna cena pa je precej razumna.
Trenutno torej ni nič na tem, da bi se dogovarjali s Tušmobilom?
Absolutno nič. Z njimi se dobivamo enkrat na dva meseca, da rešujemo tekoče probleme in se dogovarjamo za izboljšave. Se pa zdaj ne dobivamo, dokler ne bo konec razpisa za frekvence, da ne bi kdo delal kakšnih neprimernih zaključkov.
Mogoče vas je kdo pričakoval na tem razpisu za frekvence.
Bili smo pač v fazi prodaje, in glede na naše kadrovske potenciale je bilo nerealno pričakovati, da bi se prijavili in se potegovali za frekvence. Da ne bo kdo narobe razumel − seveda smo pogledali razpis, tudi z zunanjimi svetovalci, ampak smo se odločili, da prijava na razpis ni smiselna. Morda so bila pričakovanja prevelika.
Se vam je zdelo možno, da bi se pojavil kakšen nov igralec na trgu?
Tega nisem pričakoval. Me je pa presenetilo dejstvo, da se ni prijavil T-2. Vendar je glede na njihovo finančno stanje to logično. Kot je logično tudi vse drugo.
