Violeta Tomić je problematizirala zlasti financiranje verskih skupnosti s strani države in versko oskrbo v SV, kar so predstavniki države zavračali s pojasnili, da ustavna spornost pri tem ni bila ugotovljena.
V Levici so se po besedah Tomićeve za predlog priporočila odločili, ker jih med drugim moti financiranje verskih skupnosti s strani države, saj da to ni njena dolžnost. Zato bi DZ vladi priporočil, naj financiranje delnega plačila socialnih prispevkov za duhovnike spremeni tako, da bo upoštevano njihovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje verske skupnosti.
V Levici jih tudi moti, da so plačila za verske storitve (denimo maše, pogrebe ipd.) neobdavčena, zato bi DZ vladi priporočil, naj jih obdavči. Vladi bi DZ tudi priporočil, naj pripravi zakonodajo, ki bo odpravila zaposlovanje duhovnikov v Slovenski vojski (SV). V Levici so namreč po besedah Tomićeve prepričani, da je tovrstna verska oskrba v vojski v nasprotju z načelom ločenosti verskih skupnosti od države, če pa že mora biti, potem naj se zagotovi, da jo bodo nudili duhovniki vseh verskih skupnosti in se samo Katoliške in Evangeličanske cerkve. Sporno se jim zdi tudi to, da se državni predstavniki udeležujejo verskih obredov, denimo maše za domovino.
V razpravi je večina članov odbora izrazila nestrinjanje s priporočili, čeprav so nekateri menili, da določene težave na tem področju obstajajo. Odklonilen odnos do priporočil je bilo mogoče razbrati tudi iz mnenja vlade.
Ta je glede obdavčitve verskih storitev zapisala, da je treba ločiti med versko dejavnostjo in gospodarsko pobudo. Tudi deklaracija ZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere določa, da pravica do svobode veroizpovedi obsega tudi svobodo zbiranja in prejemanja prostovoljnih finančnih prispevkov, je zapisala vlada.
Glede plačevanja dela socialnih prispevkov za duhovnike glede na njihov gmotni položaj vlada ugotavlja, da temelj za takšno financiranje ni premoženjsko stanje duhovnikov, pač pa posebnih pravic, ki jih verskim skupnostim priznava država, prav tako pa to po ugotovitvah ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo, pravi vlada. Za udeležbo predstavnikov države na verskih obredov pa vlada dodaja, da zakonodaja tega ne prepoveduje.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak je v razpravi opozoril, da ustavno sodišče pri presojanju ni ugotovilo, da bi bil vojaški vikariat, ki deluje v okviru SV, v nasprotju z ustavo. Vikariat je bil po njegovih besedah ustanovljen, ker je gibanje pripadnikov SV, posebej tistih na vojaških misijah v tujini, omejeno. Po njegovi oceni bi bila možna tudi ureditev, da bi bili v njem duhovniki vseh verskih skupnosti, a je po njegovem mnenju vprašanje, če je to smiselno. Tudi sicer že zdaj poskrbijo, da k vojakom pridejo tudi duhovniki drugih verskih skupnosti, če za to izkažejo interes.
Kulturni minister Tone Peršak je glede plačevanja dela prispevkov za duhovnike opozoril, da država tovrstne prispevke plačuje za duhovnike vseh verskih skupnosti, ki imajo določeno število vernikov. Na splošno pa je treba biti pri tovrstnih razpravah strpen, je dejal.
Ljudmila Novak (NSi) je menila, da se tema, ki jo obravnavajo, zlorablja za nabiranje političnih točk in spodbujanja sovraštva do vernih ljudi. Pomisleke o tem, ali je smiselno takšno temo obravnavati pred volitvami, pa je imel tudi Primož Hainz (DeSUS), ki sicer meni, da določene težave na tem področju vendarle obstajajo.
Ker je odbor priporočilo zavrnil, DZ o njem ne bo glasoval, pač pa bo le opravil razpravo.