Direktor podjetja Krištof Mlakar je na današnji tiskovni konferenci na sedežu podjetja povedal, da se v zvezi s projektom v zadnjim času pojavlja veliko neresnic in potvarjanja dejstev.
»Mi kot javno podjetje in javni upravljavec vodovodnega in kanalizacijskega sistema v Ljubljani smo prvi, ki smo zavezani varovati vodne vire ne samo za nas ali naše otroke ampak za vse naše zanamce,« je poudaril v odzivu na očitke, da bi bile lahko zaradi kanala C0 potencialno ogrožene zaloge pitne vode.
Trasa za povezovalni kanal C0 je bila načrtovana že v začetku 70. let prejšnjega stoletja in se od takrat ni kaj dosti spreminjala, je dejal in dodal, da je že v 70. letih veljal odlok o zaščiti podzemnih virov v občini Ljubljana.
Na očitke, da ima projekt pomanjkljivo dokumentacijo, je Mlakar odgovoril, da sta bili že v sami študiji izvedljivosti, ki je bila sestavni del vloge, s katero je Evropska komisija odobrila sredstva za projekt, tako presoja vplivov na okolje in vpliva podnebnih sprememb kot tudi analiza vseh tveganj.
Za celoten projekt je bil izveden predhodni postopek, v katerem je Agencija RS za okolje (Arso) že na podlagi izdanih vodnih in naravovarstvenih soglasij ugotovila, da pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za projekt ni potrebno, je pojasnil.
Mlakar trdi, da so vsa dovoljenja pravnomočna
Po Mlakarjevih besedah so vsa gradbene dovoljenja, ki so pridobljena, pravnomočna. »Gradbena dovoljenja smo pridobivali v skladu z veljavno zakonodajo, z vsemi potrebnimi soglasji in javnimi ustnimi obravnavami, na katerih ni bilo pritožb. Tudi na izdana gradbena dovoljenja ni bilo pritožb,« je dejal.
Pred kratkim so se namreč v javnosti pojavili očitki, da nekateri lastniki zemljišč, čez katera poteka trasa kanala, trdijo, da izvajalec in investitor nimata ustreznih soglasij za poseg v njihova zemljišča.
Mlakar je povedal, da je projekt štirikrat pregledala gradbena inšpekcija in da v zvezi z dokumentacijo in izvajanjem projekta, ki je izveden že v 3,5 kilometra, ni bilo nobenih pripomb.
Za pitno vodo je poskrbljeno
Mlakar se je odzval tudi na kritike glede materialov, ki se jih uporablja pri projektu. »Gradi se z najboljšimi možnimi ta trenutek razpoložljivimi materiali in spojkami.« Mlakar je pojasnil še, da v ceveh ni nobenega pritiska, ampak da sistem deluje gravitacijsko. »Voda torej sama teče po povezovalnem kanalu proti čistilni napravi.«
Direktor Vo-Ka je povedal tudi, da je gradnja prestala štiri vrste nadzora - gradbeni, notranji kvalitativni nadzor, zunanjo kontrolo ustreznosti materialov in hidrogeološki nadzor. Mlakar je pojasnil še, da ves čas spremljajo tudi nivo in kvaliteto podzemne vode. V kanalu bodo ustrezne merilne naprave, ki bodo merile pretok odpadne vode. Obvezni so tudi stalni pregledi s TV-kamero in predhodni preizkus vodotesnosti.
»Če bi prišlo do poškodbe cevi na povezovalnem kanalu CO, bi ustavili dotok komunalne odpadne vode in jo zadržali v zadrževalnem bazenu na Brodu,« je povedal Mlakar. »Kar se tiče pripravljenosti na morebiten terorističen napad, pa imamo dokument, ki smo ga pripravili skupaj z ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za obrambo, ki pa je zaupne narave.« Mlakar je prepričan, da je pitna voda varna tudi v primeru rušilnega potresa, saj so se uporabljeni materiali doslej zelo dobro obnesli na drugih lokacijah po Ljubljani tudi po treh močnejši potresih.
Na vprašanje, ali se mu ne zdi, da se z odzivom na očitke županu tik pred volitvami vmešava v predvolilno kampanjo, je Mlakar dejal, da njegova ekipa ne deluje od ene volilne kampanje do druge, ampak 24 ur na dan vse leto. »Zaradi nestrokovnih in zavajajočih izjav, ki po eni strani povzročajo pri naših meščankah in meščanih najmanj nelagodje, če ne že skrbi in dvoma o našem delovanju, se nam je zdelo primerno, da se odzovemo in da kvazistroko, laži in podtikanja nekako ustavimo. To z volilno kampanjo nima popolnoma nič.«
Na vprašanje o predlogih alternativnih tras, ki bi potekali po Celovški ali po levem bregu Save, je Mlakar povedal, da so bili ti predlogi zavrnjeni kot neutemeljeni in neustrezni že v sami študiji izvedljivosti.
Zaradi anonimk iz Slovenije je podjetje na vprašanja o tem odgovarjalo tudi že Evropski komisiji in komisiji Jaspers, ki si je traso kanalu C0 tudi ogledala na terenu. Oboji so bili z odločitvijo zadovolji, zato so tudi odobrili financiranje, je povedal.
