Delijo hrano in hkrati umivajo starostnike

KOPER – V koprski enoti nadstandardnega Doma upokojencev Ptuj (DUP) je očitno nekaj hudo narobe. Šli smo po sledeh anonimnega pisma, prejetega v uredništvo, v katerem zaposleni navajajo, da medicinsko osebje ob delu, za katero je izšolano, med drugim kuha večerje, čisti, pere umazane krpice za nego starostnikov, ter, naprej, da je čistoča straniščne školjke pomembnejša od varovancev in njihovega zdravja. Direktorica DUP Jožica Šemnički pa je uslužbence obtožila neprizadevnega dela, neupravičenih bolniških odsotnosti ter ogrožanja življenj uporabnikov, saj da med delom − spijo. »Pomembna je tako čistoča straniščne školjke kot uporabniki, zaradi katerih mora biti le-ta čista,« je med drugim izjavila.

»Preživeti moramo«

Sestali smo se z zaposlenimi, ki želijo ostati anonimni, prepričani so, da bi sicer ostali brez zaposlitve: »Razmere so nevzdržne, plače slabe, a imamo otroke, kredite, preživeti moramo. Čeprav z nami ne bi mogli delati slabše, vztrajamo.« In naprej: »Pripravimo gres, grejemo ure prej pripravljene pice, režemo pecivo, delimo obroke, ko pa se starostniki, medtem ko delamo v kuhinji, ponečedijo, jih previjemo, očistimo, jim delimo zdravila in v istih uniformah nadaljujemo delo v kuhinji.« Da je lahko takšna organizacija dela ogrožujoča za zdravje vseh, Šemničkijeva zavrača: »Dejstvo, da so uporabniki bolni, še ne pomeni, da so kužni, in ne potrebujejo kontaktne izolacije. Imajo pa zaposleni za te namene in potrebe zagotovljena potrebna zaščitna sredstva, torej plašče za enkratno uporabo, rokavice, razkužila. Če uporabljajo predpisano in razpoložljivo zaščitno opremo, ni nobenega razloga, da bi bil kdo ogrožen.« Zaposleni so nad temi odgovori ogorčeni, češ »pri nas ni enkratne uporabe, ampak najmanj trikratna – take ukaze imamo.«

Podaljševanje hlač

»Krpice za osebno nego starostnikov perejo negovalke kar v kopalnici doma, ravno tako male brisače,« nadaljujejo uslužbenci. Če drži, da varčujejo pri pralnici, pa ima po njihovih zagotovilih domska šivilja polne roke dela. »Poglejte naše majice,« pokažejo uslužbenke na luknjaste uniforme pod pazduho, v predelu ramen, prešite in večkrat zašite hlače. »Uniforme so nam večinoma nekaj številk prevelike, tistim, ki so jim premajhne, pa šivilja podaljša hlače. Pregovarjati se moramo, da damo lahko uniforme v pranje vsak dan, ker nam tega ne dovolijo.« Na naše vprašanje, kdo jim ne dovoli, odgovorijo: »Taka je direktiva s Ptuja.« Šemničkijeva tudi te očitke zavrača: »Nobene komande ni bilo s Ptuja, imajo dokaz? Glede na veliko fluktuacijo kadra so morda novemu zaposlenemu kake hlače podaljšali, saj lahko nova delovna oblačila kupimo le v kontekstu javnega naročanja, kar pa je dolgotrajen proces.«

Kuhanje je v pogodbi

»Na trgu delovne sile ni dovolj kadra ustreznih profilov, predvsem za enostavna dela, kot so kuharji in bolničarji,« nam je pojasnila Jožica Šemnički. »Res je, da v vseh izmenah ni kvalificiranega kuharja. V skladu s standardi in normativi bi lahko imeli zaposlenega 6,40 kuharja, zaposlenih imamo pet. V enoti kuhamo le zajtrk in večerjo, kosila nam dostavljajo, a pet ljudi je nemogoče razporediti v dve izmeni sedem dni v tednu v osem kuhinj sočasno (v domu ni glavne kuhinje, ampak so razporejene po etažah, op. a). V pogodbi o delu pa imajo gospodinje oskrbovalke tudi kuhanje. Gospodinja, in vse drugo negovalno osebje, ima na razpolago predpasnike in rokavice, tako da lahko ustrezno poskrbi za higieno.« Posebna iznajdljivost pa je med zaposlenimi DUP-a potrebna ponoči, ko v nujnih primerih, pri oživljanju starostnika, denimo, tega sestra ne sme zapustiti, poleg nje pa je samo še gospodinja. Kako naj ta prepozna medicinski aparat? »Tudi gospodinja lahko prinese oksigenator, če je v skladu z navodili aparat označen, in ji sodelavka pove, kje je. Nočne so res tudi gospodinje oskrbovalke, saj bolničarjev nimamo dovolj. Od januarja do danes smo 11-krat razpisali prosto delovno mesto bolničarja negovalca,« pojasnjuje direktorica, ki pa ni hotela komentirati trditve, da naj bi zdravnica smrt stanovalca potrdila kar z vrat sobe: »ZD Koper izvaja v domu storitve zdravstvenega varstva. O strokovnosti zdravnice ne želim in ne morem soditi.«

V dvigalu živi in mrtvi

Da se svojci in mrliči, velikokrat slednji nimajo pokritega obraza, v edinem dvigalu vozijo kar skupaj, je priznala tudi Šemničkijeva: »Res je v domu eno dvigalo, življenje in smrt sta si v domu zelo blizu in nič slabega ne vidim v tem, če so želeli stopiti svojci v dvigalo in so videli, da peljejo v njem v vežico pokojnika.« Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf poudarja, da je ustanoviteljica javnega zavoda Republika Slovenija, torej vsi davkoplačevalci, in da nikakor ne bi smeli dovoliti tako izrazitega izkoriščanja, kot se je dogajalo in se dogaja v javnem zavodu Dom upokojencev Ptuj, enota Koper. Dodaja še, da tako »nesramnega delodajalca«, kot je DUP, zlepa ne najdeš: »V Sindikatu zdravstvene dejavnosti Slovenije zato pozivamo pristojno ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak, ki izvršuje ustanoviteljske pravice in obveznosti v našem imenu, da konča to agonijo tako zaposlenih kot tudi svojcev oskrbovancev in v najkrajšem možnem času uredi ustrezne delovne razmere tako za zaposlene kot tudi ustrezno kakovost storitev, ki jo javni zavod Dom upokojencev Ptuj, enota Koper, preklemansko zaračunava državi in oskrbovancem.«