Zidane (ni) kot Katanec

»Kriza«, »Nepojasnjeno«, »Brez cilja, sreče in pojasnila« – tako so Realov poraz z Villarrealom naslovili v nedeljskih izdajah španskih časopisov, navijači in anonimneži s forumov so šli še dlje: Zinedine Zidane je izgubil kompas, s svojimi odločitvami iz tedna v teden strelja v lastno koleno.

Real Madrid je zabredel v krizo, nad katero se naslajajo številni Barcelonini privrženci tudi pri nas, tarči posmeha sta (nekoč) najboljša nogometaša na svetu Zidane in Cristiano Ronaldo. Slednji morda varčuje energijo za junijski mundial v Rusiji in začasno strelja s praznimi naboji, za prvega se zdi, da improvizira, namesto da bi ohranjal rdečo nit v vodenju zvezdniškega kolektiva. Kljub temu je možno polemizirati o tem, kako zares globoka je kriza najtrofejnejšega kluba v zgodovini nogometne igre; Madridčani so v tekmi z Villarrealom (0:1) sprožili 29 strelov, največ med vsemi na eni tekmi španskega prvenstva. Prav tako je težko prezreti podatek, da je Real v 16 tekmah na štadionu Santiago Bernabeu 13 strelov poslal v vratnico (!). Toda največji ponder prispeva v oceno pogled na lestvico, na njej Real »visi« celo v boju za ligo prvakov.

Nič novega torej: negativni rezultati sprožajo negativne kritike. Bolj sporočilna je kritika na račun Zidana. Francoz je prinesel v klubsko vitrino tri lovorike v ligi prvakov, še lani je – kot prvi Realov trener doslej – osvojil pet lovorik, »Zizou« je živa igralska in trenerska legenda Reala. Toda v nogometu vse zori s hitrostjo 300.000 km/s, tudi legende imajo omejen rok trajanja. Tako je v tujini, podobno pri nas. Če je imel Real v finalnih tekmah z Atleticom »srečo« (2014, 2017), ima v tej sezoni očitno »smolo«. Ne glede na storjene napake je imel tudi Srečko Katanec v drugem mandatu na klopi Slovenije toliko »smole«, kot je imel v prvem mandatu »sreče« ... Toda namesto zgodovinskih golov Aćimovića, Osterca in Rudonje je prišlo do večih zgrešenih večerov – od prvega v Baslu, ko je Katanec z menjavami zapravil vodstvo z 2:0 in neposredno uvrstitev na euro 2016, do zadnjega v Bratislavi, ko je Verbič zavrnil navodilo selektorja in so Slovaki zabili zmagoviti gol.

Če je Katanec v tem stoletju zaslužen za dve tretjini uspehov reprezentance, je Zidane v enakem obdobju prinesel Realu tri petine zmag v ligi prvakov. Tako sta si zagotovila potrpežljivost šefov v Madridu in na Brdu ter manevrski prostor za osredotočeno delo. Toda geslo »pretekli donosi niso jamstvo za prihodnost« ne drži le za investicije v vrednostne papirje in kriptovalute, pač pa tudi v nogometu, pri čemer je le en sir Alex Ferguson. Joseja Mourinha so odpustili že dvakrat, po koncu sezone bi lahko dobil »nogo« še en sloviti trener Arsene Wenger, najtrofejnejši med vsemi – Carlo Ancelotti – ni dočakal niti jeseni.

Zinedine Zidane kljub vsemu uživa močno podporo kluba, četudi trener nikdar ni na varnem; ne nazadnje je bil PSG, Realov tekmec v ligi prvakov, v tej sezoni že usoden za Ancelottija ... Grožnja nenehno visi tudi nad najbolj izpostavljenimi trenerji pri nas, kot so Kavčič, Gliha, Bišćan in Milanič. Trenerji imajo potovalni kovček vselej napol pripravljen. Vsi so v istem položaju, razliko med »velikimi« in »majhnimi« klubi/reprezentancami določa le pravi tajming sprejemanja kadrovskih odločitev.