Sporni zakon o holokavstu med drugim prepoveduje označevanje nacističnih koncentracijskih taborišč med drugo svetovno vojno, ki so delovala na tleh današnje Poljske, za poljska taborišča, in tudi navedbe, da naj bi Poljaki med vojno sodelovali z nacisti pri iztrebljanju Judov. Kršitelje bodo lahko doletele visoke denarne kazni ali celo tri leta zapora.
Poljski predsednik Andrzej Duda je zakon sicer podpisal, a ga je vseeno poslal v presojo ustavnemu sodišču. Sodniki bodo v prihodnjih dveh mesecih tako podali oceno, ali je zakon skladen z v ustavi zagotovljeno svobodo govora.
ZakonZakon, ki ga je predlagala vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), je nemudoma sprožil proteste med drugim iz Evropske unije, ZDA in Izraela. Po mnenju izraelskih oblasti zakon odpira vrata za zanikanje prave zgodovine. Med drugim naj bi omogočal kazenski pregon preživelih holokavsta, ki bi na primer pričali o sodelovanju posameznih Poljakov pri ubijanju ali pri predajanju Judov Nemcem. V Varšavi sicer zatrjujejo, da to ne drži.
Pritožile so se tudi judovske organizacije na Poljskem, ki so med drugim izpostavile, da je v državi v porastu antisemitizem. "Poljski Judje se dandanes na Poljskem ne počutijo več varne," so sporočile.
Poljski akademiki pa so opozorili, da bi lahko politiki izrabili zakon "za ideološko manipuliranje" načina, kako se piše zgodovina. Ob tej kritiki je sicer pravosodni minister Zbigniew Ziobro zagotovil, da z zakonom ne bodo skrivali dejstev ter da sta področja umetnosti in raziskovanja iz zakona izvzeta.
Ravno na dan uveljavitve zakona pa se bo poljska vladna delegacija v Izraelu sestala s predstavniki tamkajšnje vlade in jim pojasnila vsebino zakonodaje. Glede oblikovanja skupne poljsko-izraelske komisije sta se dogovorila premierja obeh držav Mateusz Morawiecki in Benjamin Netanjahu. Iz Varšave so sicer v sredo sporočili, da kljub pozivom ne bodo razpravljali o kakršnikoli dopolnitvi ali spremembi zakona.