Država ima sklenjeno pogodbo za 11.700 naročniških razmerij v javni upravi. Od avgusta 2009, ko je bil posel sklenjen s Telekomom Slovenije, do zdaj je država plačala za mobilne storitve 8,7 milijona evrov. Ker trenutna pogodba poteče 31. julija, je ministrstvo za finance objavilo nov razpis, ki pa je bil ustavljen. Plačujemo več, kot bi bilo treba?
Še enkrat: država ima sklenjeno pogodbo za 11.700 naročniških razmerij v javni upravi. Podatki e-uprave kažejo, da je število mobilnikov, ki so jih januarja uporabljali vladne službe, ministrstva in upravne enote, znašalo 5.533. Ministrstvo za finance smo vprašali, kaj pomeni razlika in kako je nastala. Pojasnjujejo, da so k naročilu poleg upravnih enot, ministrstev, služb in organov v sestavi pristopili še občine, sodišča, agencije, skupaj 161 naročnikov.
Je pa država zaradi ustavljenega razpisa in skorajšnjega poteka osnovne pogodbe zdaj sklenila s Telekomom aneks k tej stari pogodbi v vrednosti do 1,67 milijona evrov. Aneks poteče najpozneje 1. februarja 2013 oziroma do podpisa nove triletne pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Na razpis se je poleg Telekoma prijavil še Simobil, ki naj bi po naših neuradnih informacijah oddal konkurenčnejšo ponudbo. Telekomova ponudba naj bi bila neuradno vredna nekaj manj kot 10 milijonov evrov. Ne Telekom ne država zneska ne komentirata.
Ministri klestijo konkurenco
V novem razpisu je država želela 12.670 naročniških razmerij, kar je 970 več kot leta 2009. Med razpisnimi pogoji pa je tudi »nudenje sistema, kjer bodo obstoječi aparati, ki jih imajo javni uslužbenci, nemoteno delovali«. Ministri zdaj uporabljajo telefone blackberry, ki za delovanje zahtevajo specifičen sistem. Zakaj ministrstvo za finance vztraja pri blackberryjih? »Dopustili smo ponudbo drugih pametnih telefonov,« pravijo. Ki pa morajo upoštevati blackberryjevo platformo.
Zaradi blackberryjev pa se na razpis po lastnih navedbah ni mogel prijaviti Tušmobil. Ta namreč aparatov blackberry ne ponuja. »Že dlje časa je viden upad uporabe blackberryjev na svetovnem trgu, zato je v naši ponudbi veliko drugih mobilnikov, ki na boljših in sodobnejših platformah omogočajo precej več funkcij. Zato ne vidimo razloga, da se v razpisu daje prednost le enemu izmed ponudnikov potisne pošte,« ocenjujejo v Tušmobilu. Po njihovih izračunih bi namreč država z njihovim paketom z mesečno naročnino 20 evrov lahko letno prihranila 2,6 milijona evrov.
Je bil Simobil speljan na led?
In zakaj je bil razpis ustavljen? Debitel, ki se na razpis ni prijavil, je vložil revizijski zahtevek, ki ga je pozneje umaknil. Zakaj, ne povedo. Naši viri pravijo, da naj bi se Debitel in Telekom pri tem dejanju dogovorila. »Zahtevek smo vložili samostojno, brez sodelovanja Telekoma,« pravijo na Debitelu. V Telekomu pa dodajajo, da Debitel spoštujejo kot tekmeca in poslovnega partnerja, ki ima svoje zasebne lastnike, in hkrati zanikajo dogovarjanje. »Po naši oceni je opisano dogajanje nenavadno in daje slutiti, da gre za poskus zavlačevanja ali morda celo za favoriziranje enega od ponudnikov,« so nad postopkom razpisa ogorčeni na Simobilu.
Vlada je namreč poleg podpisa aneksa s Telekomom v vrednosti do 1,67 milijona evrov naložila naročnikom razpisa, naj pripravijo nov, znižan predlog števila naročniških razmerij. »Spet se bomo prijavili le, če bomo presodili, da bo res omogočena poštena tekma,« napovedujejo pri Simobilu.
