Saj veste, kako je s statistiko. Je tako kot bikini; veliko pokaže, a skrije tisto najbolj bistveno. No, kakor koli obrneš, so v športu najpomembnejše lovorike. Te so v nogometu nadgradnja dobro selekcioniranemu moštvu, ki je spretno vodeno, ob tem pa deluje vsa klubska logistika s predano množico navijačev vred. Tako preprosto je bilo vse to tudi v zadnjih sedmih letih s prvaki iz Maribora, zdaj pa je, vsaj za površne spremljevalce vijoličnih, vse skupaj postalo zelo zakomplicirano že po nekaj neuspešnih tekmah.
Vemo, trener Ante Šimundža je odstopil, športni direktor Zlatko Zahovič pa je na klop serijskih prvakov pripeljal hrvaškega strokovnjaka Krunoslava Jurčića, ki ga nekateri mariborski kibici že hudomušno kličejo Kićo, čeprav je doma Kruno. Zahovič se je vselej opekel, ko je namesto slovenskega trenerja pripeljal tujca. Ob nastopu funkcije je pokazal vrata Marijanu Pušniku in pripeljal Makedonca (resda prebivalca Maribora) Milka Djurovskega, ki se ni izkazal. Sledilo je uspešno petletno obdobje Darka Milaniča, tega je nasledil Hrvat Ante Čačić. Zdržal je le od začetka junija do konca septembra 2013, ko je moral oditi zaradi poglobljene rezultatske krize. Na vijolično klop se je usedel precej uspešnejši Šimundža, ki je moštvo popeljal tudi v skupinski del lige prvakov. Zaradi rezultatske krize je odstopil pred dvema tednoma, zdaj pa je šef v Ljudskem vrtu spet južni sosed Jurčić.
Najtrofejnejši trenerji Maribora v samostojni državi so Slovenci: Milanič (9 lovorik), Prašnikar (6), Matjaž Kek in Šimundža (po 3). Čačiću je uspelo ne krivemu ne dolžnemu osvojiti en superpokal, daleč pred Zahovičevo ero pod Kalvarijo pa sta po eno lovoriko osvojila Hrvat Ivo Šušak (prvenstvo) in Bošnjak Marin Bloudek (pokal). Zahovič vseeno ponovno išče srečo s Hrvatom. Pač po merilih, ki jih zagovarja in jih mora upoštevati v službi pri tako častni instituciji, kot je NK Maribor. Zakaj Jurčić? Morda zato, ker je zelo delaven, discipliniran, lojalen (takšen je bil vsaj pri zagrebškem Dinamu), torej ubogljiv in poslušen. Pa tudi zelo neuglajen, saj je nekatere svoje kolege javno označil za trenerske prostitutke. To je bil njegov feler št. 1 na Štajerskem.
