Pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU, ki bodo eden najkompleksnejših projektov v zgodovini unije, bo vodil predan Evropejec in bruseljski veteran Michel Barnier, večkratni minister in evropski komisar. Zaradi svoje uglajenosti in spravne narave je cenjen v Evropi, a kritiziran v Franciji. Za Britance pa je učinkovit Francoz "vojna napoved".
Da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker vlogo glavnega pogajalca EU o brexitu zaupal Barnierju, ni naključje. Francoz ima bogate politične izkušnje tako v nacionalni politiki kot na evropskem odru in pravo spravno nrav za tako zahtevno nalogo.
Republikanec Barnier je politično dejaven od 14. leta, ko se je pridružil golistom. Je v manjšini francoskih uradniških in političnih kadrov, ki se niso kalili v valilnici francoske politične elite, Ecole nationale d'administration (ENA).
Med letoma 1993 in 2009 je bil štirikratni francoski minister, pristojen za okolje in kmetijstvo ter za evropske in zunanje zadeve. Dve stalnici sta v njegovi karieri - Evropa in ekologija.
Ko je bil v letih 1995-1997 pristojen za evropske zadeve, je bil vodja francoske delegacije v pogajanjih o amsterdamski pogodbi. Iz tistih časov pozna britanskega ministra za brexit Davida Davisa, ki je bil tedaj v vladi Johna Majorja minister za evropske zadeve.
Kot zunanji minister je bil Barnier tesno vpet v pripravo ustavne pogodbe, ki so jo Francozi nato zavrnili na referendumu leta 2005.
Za Barnierjem je tudi bogata evropska politična kariera. Bil je evropski poslanec in dvakratni evropski komisar, naprej v letih 1999-2004 za regionalno politiko, nato v letih 2010-2014 za notranji trg in storitve, ko je v finančni krizi bdel nad reformami v bančnem sektorju.
V tej vlogi se je že dobro spoznal z Britanci, saj je predlagal zakonodajo, pomembno za ključne britanske interese - londonski City, največje evropsko finančno središče. Britanski Telegraph ga je označil celo za "najnevarnejšega Evropejca".
Glede na britansko izkušnjo z Barnierjevo učinkovitostjo tako ni presenečenje, da je njegovo imenovanje za glavnega pogajalca unije o brexitu na drugi strani Rokavskega preliva povzročilo paniko. Za britanski Sun je bila to "vojna napoved".
V pestri politični karieri se je Barnier leta 2014 potegoval tudi za položaj kandidata najvplivnejše evropske stranke, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), za predsednika Evropske komisije. Premagal ga je Juncker, ki je nato tudi postal šef komisije.
Še preden mu je poveril vlogo glavnega pogajalca o brexitu, je Juncker kot predsednik komisije kmalu po prevzemu položaja Barnierju februarja 2015 zaupal vlogo posebnega svetovalca komisije za varnostno in obrambno politiko.
Francoski mediji Barnierja opisujejo kot predanega Evropejca, bruseljskega veterana, razumnega in pragmatičnega Savojca, ki se je sposoben z velikim navdušenjem poglobiti tudi v najbolj suhoparne dosjeje, ter kot delavnega človeka, ki se ne osredotoča na velikopotezne besede, temveč na uresničitev zadanih projektov.
Opisujejo ga kot osebo, ki jo cenijo zaradi učinkovitosti, premišljenosti, pragmatičnosti in spoštljivosti do sogovornikov. Njegovi bivši sodelavci govorijo o "Barnierjevi metodi", ki je značilna po delavnosti, timskem duhu ter sposobnosti prisluhniti drugim in doseči konsenz.
A medtem ko ga v Evropi zaradi omenjenih lastnosti cenijo in medtem ko se ga na Otoku zaradi učinkovitosti bojijo, so njegovi rojaki kritični in mu očitajo, da je premehak. Francoska politika je namreč glasna in nabita s testosteronom, medtem ko Barnier ne povzroča hrupa.
Skupaj s trojnim olimpijskim prvakom v alpskem smučanju Jean-Claudom Killyjem je Barnier pomagal organizirati olimpijske igre v Albertvillu leta 1992. Tudi sam je športen, pogosto tvita o športnih novicah.
Gospod Brexit je poročen in oče treh otrok. Poznan je tudi po tem, da se zdravo prehranjuje. Ena njegovih najljubših jedi je po pisanju francoskih medijev morski list s špinačo.
Nekateri Barnierju očitajo slabo angleščino, vendar Francoz tekoče govori angleško. V nedavnem nagovoru pred Odborom regij je izmenično govoril francosko in angleško. V katerem jeziku se bo pogajal z Britanci, pa za zdaj še ni znano. V Bruslju menijo, da bi njegov pogajalski jezik morala biti francoščina.