Torek, 12. 12. 2017, 20.36
6 let, 4 mesece
Macron: Človeštvo izgublja boj s podnebnimi spremembami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Državni voditelji, gospodarstveniki, ekonomisti, župani in drugi pomembni funkcionarji so se na svetovnem podnebnem vrhu v Parizu zavezali k preusmeritvi od financiranja industrije fosilnih goriv k spodbujanju čistejših tehnologij. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem opozoril, da se svet v prihodnost, prijaznejšo do okolja, premika prepočasi.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je na podnebnem vrhu poudaril, da človeštvo izgublja boj s podnebnimi spremembami. "Izgubljamo boj proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam. Vsi moramo ukrepati, saj bomo vsi nosili odgovornost," je zbrane nagovoril Macron.
Macron kritiziral Trumpa: Izstop iz podnebnega sporazuma je agresivna poteza
Spomnil je, da je svet natanko pred dvema letoma podpisal pariški sporazum, vprašanje pa je, kaj se je zgodilo od takrat. "Nekateri so se odločili, da zapustijo sporazum, in to je zelo slaba novica. A danes nas je toliko zbranih tukaj, ker ne želimo sprejeti odločitve ZDA," je francoski predsednik komentiral odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA umaknejo iz sporazuma, kakor hitro bo to v skladu z njegovimi določili mogoče.
Macron je ob tem v pogovoru za televizijo CBS Trumpa opozoril na njegovo odgovornost do zgodovine. Odločitev, da ZDA izstopijo iz pariškega podnebnega sporazuma, je označil za agresiven manever, ob tem pa zavrnil Trumpovo idejo, da bi ZDA izpogajale nov podnebni sporazum.
Ameriški predsednik Donald Trump je junija letos sporočil, da se bodo ZDA umaknile iz pariškega podnebnega sporazuma.
Guterres: Človeštvo vlaga v svojo lastno pogubo
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je medtem opozoril, da človeštvo samo sebi žaga vejo, na kateri sedi. "Fosilna goriva še naprej prejemajo ogromne subvencije, kar pomeni, da vlagamo v lastno pogubo," je dejal Guterres.
"Podnebne spremembe se premikajo veliko hitreje, kot se premikamo mi," je poudaril generalni sekretar ZN in dodal, da mora človeštvo vlagati v prihodnost, ne v preteklost. "Odločevalci in centralne banke, borze, pokojninski skladi, bonitetne agencije in vsi finančni igralci morajo uskladiti svoja vlaganja s potrebami podnebnega ukrepanja in trajnostnega razvoja," je spomnil Guterrres.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril, da je subvencioniranje fosilnih goriv škodljivo.
Svoj prispevek bo morala okrepiti tudi Slovenija
Pariški sporazum je podpisalo 197 pogodbenic, sporazum je ratificiralo 170 podpisnic. Vendar pa z doslej obljubljenimi ukrepi svet ne bo dosegel cilja, ki je omejitev dviga globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja, je v izjavi ob vrhu spomnila slovenska ministrica za okolje Irena Majcen.
Ministrica je sicer opozorila na enotnost med vsemi akterji, prisotnimi v Parizu. Državam so se ob tem pridružili tudi drugi voditelji, med drugim številni predstavniki zveznih držav, mest in gospodarstva. Soglasje vseh Majcnovo navdaja z optimizmom, da bo pariški sporazum globalno tudi uresničen.
Pritisk na največje proizvajalce toplogrednih plinov
S konkretnejšimi koraki se je začelo v zeleno smer premikati tudi gospodarstvo. Skupina več kot 200 globalnih vlagateljev, med katerimi sta bančni gigant HSBC in francoska zavarovalniška skupina Axa, je v okviru vrha sprožila petletno pobudo za boj proti podnebnim spremembam z ustvarjanjem pritiska na največje proizvajalce toplogrednih plinov.
Skupina več kot 200 globalnih vlagateljev je v okviru vrha sprožila pobudo za ustvarjanje pritiska na največje proizvajalce toplogrednih plinov.
K pobudi Climate Action 100+ (Podnebno ukrepanje 100+) je pristopilo najmanj 225 vlagateljev, ki upravljajo več kot 26.300 milijard dolarjev premoženja. Delovanje bodo osredotočili predvsem na 100 največjih svetovnih korporativnih proizvajalcev toplogrednih plinov. Večinoma gre za podjetja iz sektorjev nafte in plina, elektrike in transporta, med njimi Airbus, BHP Billiton, BP, CNOOC, Exxon Mobil, Ford Motor, Siemens ter Nestle.
Da bodo po letu 2019 prenehali financirati naftne in plinske projekte, so medtem sporočili tudi iz Svetovne banke. Omenjena finančna institucija je ob tem zagotovila, da je na dobri poti do izpolnitve cilja, ki je 28 odstotkov posojil, namenjenih za podnebno ukrepanje, do leta 2020.
