Ker lahko bolečina precej vpliva na človekovo zdravje, je zelo pomembno, pravijo zdravniki, da jo čim prej zaznamo in tudi ustrezno zdravimo, da preprečimo morebitni razvoj kronične bolečine.
Bolečino lahko definiramo po različnih kriterijih, v osnovi pa jo delimo na akutno, ki se po navadi začne nenadoma in ne traja dolgo, in kronično bolečino, ki traja več tednov, tudi mesecev. Če traja do tri mesece, govorimo o akutni bolečini. Če dlje, gre za kronično bolečino, in prav ta je tista, ki pesti čedalje več ljudi. Bolečino lahko delimo tudi glede na jakost, in zdravniki za to uporabljajo različne lestvice. Za vrednotenje akutne bolečine je povsem primerna enajststopenjska numerična lestvica, pri kateri stanje brez bolečine pomeni nič, najhujšo bolečino, ki si jo lahko predstavljamo, pa deset. Bolečino lahko delimo tudi po tem, ali prihaja s površine telesa, takrat govorimo o somatski, ali iz notranjih organov, to je visceralna: za prvo je značilno, da je bolj ostra, lahko jo dobro lokaliziramo, visceralna pa je topa in jo težje definiramo. Morda najpomembnejša je delitev na tako imenovano normalno nociceptivno in patološko nevropatsko bolečino. O slednji govorimo, kadar je posledica okvare ali bolezni živčevja.
Ko boli v križu
Ena najpogostejših je bolečina v križu, zaradi nje največ ljudi obišče zdravnika. Vzroki za bolečino v spodnjem delu hrbta so lahko različni, v večini primerov je zanjo kriv moderen način življenja, ko ljudje vse preveč sedimo in se premalo gibljemo. Tako nas telo opozarja, da moramo nekaj spremeniti, da ne bo še večje poškodbe. Na srečo lahko pri njenem preprečevanju in lajšanju veliko naredimo sami; najboljša preventiva so redna vadba, razgibavanje telesa ter večanje mišične mase, svetujejo fiziatri. Bolečino v križu bomo preprečili že, če bomo 10–15 minut na dan po priporočilu fiziatra ali fizioterapevta pravilno izvajali vaje za spodnji del hrbta. Pomembno je, da se izogibamo tistim, ki vključujejo sunkovite gibe telesa naprej in nazaj in hitre krožne gibe hrbtenice: ne občutimo nelagodja, bolečine ali mravljinčenja po telesu, pravijo fiziatri.
Bolj pozorni moramo biti tudi pri aktivnostih na trdi podlagi, kot je na primer tek po asfaltu ali igranje tenisa, košarke ali rokometa. Hrbtenica nam bo hvaležna, če s športno aktivnostjo ne bomo pretiravali; najboljša aktivnost za zdravo in prožno hrbtenico in neboleč hrbet je še vedno plavanje. Da bomo zmanjšali pritisk nanjo, se moramo naučiti pravilne drže telesa – pri spanju, sedenju, tedaj, ko stojimo, in pri drugih vsakodnevnih opravilih, zlasti pozorni moramo biti pri dvigovanju različnih bremen.
Vzrok in zdravilo
Da bi bolečino lahko zdravili, moramo najprej poiskati vzrok zanjo, ga odpraviti in poiskati najustreznejšo obliko zdravljenja, naj bodo to zdravila ali nefarmakološki pristop. Sodeč po trenutnih raziskavah ljudje vse prevečkrat posežemo po zdravilih, po nekaterih podatkih več kot sto tisoč Slovencev vsak dan vzame tableto proti bolečini. Po navadi so to nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, analgetiki, antipiretiki (na primer acetisalicilna kislina) in tudi opioidi. Zdravniki pri zdravljenju bolečine velikokrat predpišejo tudi antidepresive – predvsem zato, ker bolečino, predvsem kronično, pogosto spremlja slabo počutje in nemalokrat celo depresija.
A pozor: ko vzamemo protibolečinsko tableto, na bolečino pozabimo, a bi morali poiskali vzrok zanjo in ga poskušati odpraviti. Zato se vse bolj uveljavljajo nefarmakološki pristopi, ko si lahko pomagamo z gretjem ali hlajenjem prizadetega dela. Pomagamo si lahko še z raztezanjem, fizioterapijo, kinezioterapijo, akupunkturo, masažo in drugimi metodami. Ne glede na to, kateri pristop bomo uporabili, se je pametno posvetovati z osebnim zdravnikom, zlasti če bolečina traja dlje in če ne poznamo vzroka zanjo. Prav tako velja, da vsako protibolečinsko zdravilo, dosegljivo brez recepta v lekarni, ni primerno za vsakogar, opozarjajo strokovnjaki, zato je še kako pomemben nasvet zdravnika ali farmacevta, ki bo lahko s pomočjo naše ocene jakosti in vrste bolečine izbral najprimernejše zdravilo glede na našo starost in tudi naše navade, razvade in medsebojne vplive z drugimi zdravili, ki jih morda že jemljemo.
Kako občutimo bolečino
Bolečino lahko občutimo kot ostro ali topo, občasno ali trajno. Lahko je utripajoča ali enakomerna, pojavi se lahko na enem mestu ali vsepovsod. Označena je kot neprijetna čutna in čustvena izkušnja, ki je največkrat posledica poškodbe tkiva. Gre za čutno zaznavo, pri kateri so vedno vpletena tudi čustva. Bolečina se vsekakor lahko kaže tudi v izrazitem poslabšanju kakovosti življenja, zmanjšanju delovnih sposobnosti in velikih omejitvah v življenju obolelega in njegovih bližnjih.
Največ lahko naredimo sami
Zdravniki so si še vedno enotni, da lahko sami preprečimo marsikatero bolečino ali zmanjšamo njeno pojavnost. Pri tem veliko vlogo igrajo zdrav način življenja, uravnoteženo prehranjevanje in predvsem veliko gibanja. Tako lahko nekoliko preprečimo ali vsaj odložimo nastanek degenerativnih sprememb in s tem bolečino, ki jo te spremembe lahko prinesejo s seboj.
