MOVEMBER

Z brki nad raka prostate

Objavljeno 23. november 2017 17.20 | Posodobljeno 03. november 2017 17.43 | Piše: Anka Sladič

November oziroma movember je mesec ozaveščanja o boleznih moških, predvsem o raku prostate in testisov, o duševnem zdravju in neaktivnosti. Simbol svetovnega gibanja so brki, pravi ali simbolični.

Rožnatemu oktobru sledi brkati november. Foto: Guliver/Thinkstock

Movember je mednarodno gibanje, katerega cilj je ozaveščanje javnosti o zdravju in boleznih, ki prizadenejo predvsem moško populacijo, kot sta rak prostate in testisov. Člani podporo gibanju izražajo z nošenjem brk v novembru, od koder tudi ime (mustache, brki, in november).
Začelo se je pred 14 leti v Melbournu v Avstraliji, ko sta prijatelja ob pivu razpravljala o modi in sklenila, da je treba brke oživiti. Začela sta nagovarjati prijatelje, naj si jih pustijo rasti, mati enega izmed njih, ki je ravno prebolevala raka, pa ju je navdihnila, da je akcija spodbujanja zdravja moških ugledala luč sveta. Brkati fantje so začeli zbirati prostovoljne prispevke za raziskave raka na prostati. Naslednje leto so zgodbo ponovili, organizirali prve dobrodelne dogodke in hitro širili krog simpatizerjev, v podporo so jim bile tudi mame, sestre, partnerice in prijateljice, ki so si tudi same nadele brke in začele spodbujati njihovo preventivno delovanje.

Fundacija Movember

Gibanje fundacije Movember je kmalu postalo globalno, saj se je razširilo na Novo Zelandijo in v ZDA, dandanes pa po svetu, tudi v Sloveniji, združuje več kot 5 milijonov ljudi. Fundacija zbira prostovoljne prispevke, do zdaj jih je bilo nad 540 milijonov evrov, in z njimi podpira projekte in raziskave na področju bolezni, ki prežijo na moške, s programi pa ozavešča in prizadete poučuje o življenju z rakom in po preboleli bolezni, o tem, kako ostati duševno zdrav, kako živeti z duševno motnjo in po njej itd. Njihova vizija: trajno podariti zdravju moških nov obraz.
Vsako leto se mu pridruži več moških in žensk po svetu, možnost imamo tudi Slovenci, ki tako pomagajo ozaveščati o zdravju moških, da bi ti ob prvih težavah obiskali zdravnika in mu zaupali težave.

Rak prostate

Po podatkih Onkološkega inštituta v Ljubljani obolevnost za rakom prostate pri nas in v svetu raste. Nevarnostni dejavniki so starost, rasa, temnopolti zbolevajo najbolj pogosto, in dednost, kar petina bolnikov ima družinsko obremenitev. Od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine od devet do 17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa še od pet do sedem let. Bolniki pri začetni obliki raka navadno nimajo težav, zato je seveda pomembno, da je moški pozoren na morebitne simptome in se ob spremembah brez odlašanja odpravi k zdravniku.
Strokovnjaki priporočajo moškim, naj se po srečanju z abrahamom odločijo za kontrole pri osebnem zdravniku in se naročijo na merjenje vrednosti PSA (specifičnega prostatnega antigena) v krvi; če je povišana, naj opravijo pregled, in naj pozorneje spremljajo uriniranje in težave z njim. Če denimo opazi, da je v urinu kri, če ga ob uriniranju peče in draži, če ima občutek nepopolno izpraznjenega mehurja, mora takoj ukrepati. Pri napredovali bolezni se namreč lahko pojavi zapora pri uriniranju, bolnik ima krvav urin, odpovejo lahko ledvice.

Diagnosticiranje in zdravljenje

Pri ugotavljanju raka prostate si zdravniki pomagajo z digitorektalnim otipom prostate, določitvijo vrednosti PSA v serumu in s transrektalnim ultrazvokom prostate. Diagnozo potrdijo z ultrazvočno vodeno punkcijo prostate.

15 tisoč moških trenutno živi z rakom prostate pri nas, zaradi njega vsako leto umre več kot 360 Slovencev, približno 1400 jih na novo zboli.

Zdravljenje v grobem delimo na radikalno in hormonsko, redkeje se odločijo zgolj za aktivno opazovanje bolnika. Med radikalno zdravljenje, katerega cilj je popolna ozdravitev, štejemo radikalno prostatektomijo ter radikalno radioterapijo, pri hormonskem pa nižajo raven testosterona v telesu in/ali zavrejo njegovo delovanje na tarčnih organih in tako upočasnijo rast hormonsko odvisnih rakastih celic. Za radikalno zdravljenje se odločijo pri bolnikih z omejenim rakom prostate in vsaj 10-letnim pričakovanim preživetjem, za hormonsko pa pri napredovalem raku prostate ter pri starejših bolnikih pa tudi pri mlajših, če radikalno zdravljenje ni bilo ali ne bi bilo uspešno.

Čakalne dobe se skrajšujejo

Društvo uroloških bolnikov Slovenije in medicinska stroka tudi v povezavi z obolevnostjo za rakom prostate opozarjata na nedopustno dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, ki imajo lahko, kot je dejal asist. Borut Gubina, dr. med., preds. strokovnega sveta Društva uroloških bolnikov Slovenije, katastrofalne posledice zlasti za rakave bolnike. Skrajševanje čakalnih vrst je zato prvo na seznamu nalog, ki si jih je zadalo društvo, ob tem pa je predstojnik KO za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana ​doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., izpostavil, da se čakalne vrste za bolnike z malignimi obolenji, kot je rak na prostati, vendarle skrajšujejo.
Stroka pa ima še eno težavo – premalo urologov, a tudi na tem področju se stanje menda izboljšuje. Potrebovali bi jih okoli 100, a imamo jih nekaj več kot 50.

Preventivno delovanje

Osnova preventive je tudi v tem primeru zdrav življenjski slog s čim manj stresa, torej telesna aktivnost in vzdrževanje normalne telesne teže, uživanje hrane s čim manj živalskih maščob in čim več sadja in zelenjave, dobrodošli so tudi likopeni, ki jih najdeno v paradižniku, vitamin E, selen, omega nenasičene maščobe in zeleni čaj ter seveda redni preventivni pregledi.



 

 

Deli s prijatelji