Calcit vodil enkrat samkrat

Odbojkarji ACH Volleyja imajo dve zaključni žogi za dvanajsto zaporedno lovoriko v državnem prvenstvu.

Objavljeno
01. maj 2016 02.11
jsu-Odbojka ACH Volley Calcit Volley
Janez Porenta
Janez Porenta

Kamnik - Po teniško rečeno so si odbojkarji ACH Volleyja priigrali dve zaključni žogici za že dvanajsti zaporedni naslov državnega prvaka, potem ko so v drugi finalni tekmi v Kamniku brez oddanega niza strli odpor domačega Calcita Volleyballa. V vseh treh nizih so pobegnili že po nekaj minutah in gostitelje prisilili, da so jih ves čas lovili, ob tem pa potrošili precej energije, ki jo je nato zmanjkalo v finišu. Domači so vodili enkrat samkrat v celotnem obračunu - pri 22:21 v uvodnem nizu po točki korektorja Tončka Šterna.

Če sta bila v prvem dvoboju v Tivoliju v ljubljanskem napadu neopazna oba sprejemalca Jan Pokeršnik in Samuel Walker, sta bila sinoči precej bolj razigrana, predvsem Avstralec, ki je dvoboj odprl s tremi zaporednimi točkami. »Na prvi tekmi je bilo relativno težko igrati ravno zato, ker smo imeli v napadu razpoloženega le korektorja Erica Mochalskega, na 'kolih' - naj mi zunanji napadalci oprostijo - pa učinka ni bilo. Tokrat se je res prebudil Sam, toda, verjemite mi, on celo sezono ni spal, priden je na treningu, dobro dela, se mu pa pozna mladost. Prišel je v dokaj neznano okolje, toda to je že njegova tretja sezona proč od doma. Avstralija je daleč, on pa je star 20 let. Seveda so vzponi, padci, nihanja v njegovi igri, tokrat je prikazal odlično, z veliko poguma. Predvsem starejši mu skušamo na treningu in tekmah vlivati samozavest, ki je seveda podkrepljena z njegovo kakovostjo,« je prepričan libero ACH Volleyja Matija Pleško.

Z njim se strinja tudi kapetan Calcita Andrej Štembergar Zupan: »Servis in sprejem pogosto odločata odbojkarske tekme, tisti, ki je v tem pogledu boljši od nasprotnika, je ponavadi zmagovalec. Je pa res, da je bil ACH Volley tokrat izvrsten v napadu, tako skozi sredino kot z zunanjih položajev. Mochalski, Walker, Pokeršnik - vsi so bili razigrani, bili so kot barvna televizija v primerjavi s tivolsko črnobelo. To je nekako odločalo, vendar pa tudi mi, roko na srce, nismo bili tako razpoloženi kot na prvi tekmi. Tu je tičal razlog za poraz. Že v torek je naslednja tekma, dotlej imamo še čas za regeneracijo in popravo nekaterih stvari. Gremo na zmago. V prejšnji sezoni smo takole izgubili prvi obračun v Tivoliju, letos drugega, upam, da se bomo, tako kot lani, pobrali po takšnem porazu in pod Rožnikom končno zmagali, kar bi nam spet nekoliko olajšalo pot do naslova.«