Koncept, o katerem ni mogoče doseči konsenza
Na meniju je že tri leta in vse kaže, da bo tam še dolgo. Bodo preslišani tokrat (u)slišani?
Odpri galerijo
Kako doseči poceni elektriko, do okolja prijazno proizvodnjo ter varno in stabilno distribucijo električne energije na vse naslove v državi, naj bi rešil energetski koncept. FOTO: Tadej Regent
Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo je ponovno poslalo v javno obravnavo predlog resolucije o energetskem konceptu Slovenije. Ta za Slovenijo tako pomembni dokument nastaja v času brezvladja in brez konsenza strokovne javnosti.
Kot nam je pojasnil Zvone Colarič, predsednik energetske zbornice Slovenije, je konsenz vseh vpletenih težko doseči, zato tudi njihova zbornica, ki jo sestavljajo člani iz vseh vrst energetike, o tem ni sprejela sklepa. Nekateri so negodovali, da je dokument preveč ohlapen, drugi so pogrešali večji poudarek eni ali drugi obliki pridobivanja električne energije, tretji se počutijo zapostavljene.
Na drugi strani so sindikati z Brankom Sevčnikarjem na čelu nezadovoljni že s temelji resolucije, ki izvirajo iz izračuna dolgoročnih bilanc porabe energije, ki jih je za ministrstvo izdelalo grško podjetje E3-Modelling. Sevčnikarja najbolj motijo predvidene dolgoročne cene elektrike in predvidene cene CO2 kuponov. Če so napačni osnovni izračuni, celoten dokument stoji na napačnih predpostavkah.
Energetski koncept Slovenije (EKS) je prvič prišel v javno obravnavo kot posvetovalni dokument junija 2015, prve poglede na dokumente, še brez dolgoročnih bilanc porabe energije, ki jih je pripravila družba E3-Modelling, je bilo mogoče oddati do 30. septembra 2015.
Razprave so se nadaljevale še vse leto 2016 in večino 2017. Junija lani je ministrstvo za infrastrukturo na novih posvetih predstavljalo različna gradiva, ki so vodila do oblikovanja predloga EKS. Šele 1. decembra lani so nato dali v javno obravnavo predlog EKS, 19. januarja je objavilo seznam vseh 400 pripomb, 1. februarja pa je osnutek EKS, skupaj z okoljskim poročilom, še javno razgrnilo. Vlada je sprejela predlog resolucije o EKS 1. marca, čeprav se je javna razprava formalno končala šele dan pozneje. Potem je 21. in 28. marca ministrstvo objavilo nov seznam prejetih pripomb na EKS in na okoljsko poročilo.
EKS predvideva energetski zakon, sprejme pa ga državni zbor v obliki resolucije. V prejšnjem sklicu državni zbor resolucije ni sprejel in je čakala na sprejetje v novem sklicu. A je vlada dala čas do 7. septembra za nove pripombe. Vendar bi ob upoštevanju obsežnejših pripomb celoten postopek znova padel, saj bi bilo ob pomembnejših spremembah EKS treba spremeniti tudi okoljsko poročilo zanj. To pravzaprav še najbolj posega v interese posameznih skupin.
Sicer EKS povzema evropske podnebne cilje in ne daje odgovorov, kako naprej z jedrsko energijo, prometom in ogrevanjem. Slovenija mora do leta 2050 zmanjšati emisije za najmanj 80 odstotkov. Podrobnejši cilji za Slovenijo, enako kot za druge države, še niso določeni. Na podlagi EKS bo vlada morala pripraviti državni energetsko-podnebni načrt (to je zaveza do evropske komisije), ki bo vseboval konkretne cilje in ukrepe za zmanjšanje emisij, najprej do leta 2030. Za leto 2020 so cilji že določeni. Slovenija mora doseči četrtinski delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije, izboljšati učinkovitost porabe energije za petino in zmanjšati emisije.
Okoljsko poročilo je postavilo visok prag za vse projekte. Hidroelektrarne, ki pri nas proizvedejo tretjino porabljene električne energije, ne smejo poslabšati življenjskega okolja živalskih in rastlinskih vrst, vetrnico bo nemogoče postaviti na zavarovanem območju ali v strnjenem gozdu. Okoljsko poročilo poleg tega zahteva vključevanje javnosti v projekte od začetka in sodelovanje več resorjev. Že ob pisanju resolucije so bili nekateri negativno presenečeni, da se otežuje gradnjo hidroelektrarne, saj bo brez njih Slovenija težko dosegla okoljske cilje.
V predlogu EKS je predvidena možnost energetske izrabe odpadkov, geotermalne energije, neizkoriščenega vetrnega potenciala, lesne biomase na vzdržen način, tudi vode še niso izkoriščene. Dokument tudi predvideva vključevanje zunanjih stroškov rabe energetskih virov v končno ceno energije, kar pomeni višjo obdavčitev premoga, ki ga bomo uporabljali do najpozneje leta 2054, in nafte, katere poraba se bo zmanjševala zaradi alternativnih goriv, zlasti elektrike, do leta 2030. Železniške proge bodo še naprej elektrificirali in nanje preusmerjali cestni tovorni promet.
Greenpeace opozarja, da gre spreminjanje zakonodaje že zdaj odločno prepočasi in niti še ne v pravo smer. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč konec julija dalo v javno obravnavo tudi nov predlog energetskega zakona, v predlog pa niso vključena določila, s katerimi bi samooskrbo z električno energijo iz OVE razširili na energetske skupnosti, s tem omogočili samoooskrbo tudi prebivalcem večstanovanjskih stavb in odprli možnost uporabe streh občinskih stavb za samooskrbo prebivalcev, ki živijo v bližini.
»Energetski zakon se kot bumerang vrača že dve leti, ministrstvo pa kot teflon odbija pobude, ki bi omogočile večjemu številu prebivalcev, da se napajajo iz obnovljivih virov energije. Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da sta ministrstvo in vlada ignorirala določila o samooskrbi, ki so bila nedavno sprejeta in so dobila tako široko podporo. Zakaj bi preprečevali ljudem, da z nekaj prihranki sodelujejo v postavljanju sončne elektrarne na strehi bližnje šole, njihov delež proizvedene energije v skupni elektrarni pa bi se jim odštel od računa za elektriko? Ministrstvo in vlada morata dati zagon takšnim energetskim projektom, ki bi jih lahko izvajale občine skupaj s prebivalci, in v novelo zakona vključiti že podprt predlog,« je poudarila Katja Huš, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji, ki ni zadovoljna niti z avgustovsko javno obravnavo, enako kot božično obravnavo energetskega koncepta.
Kot nam je pojasnil Zvone Colarič, predsednik energetske zbornice Slovenije, je konsenz vseh vpletenih težko doseči, zato tudi njihova zbornica, ki jo sestavljajo člani iz vseh vrst energetike, o tem ni sprejela sklepa. Nekateri so negodovali, da je dokument preveč ohlapen, drugi so pogrešali večji poudarek eni ali drugi obliki pridobivanja električne energije, tretji se počutijo zapostavljene.
Na drugi strani so sindikati z Brankom Sevčnikarjem na čelu nezadovoljni že s temelji resolucije, ki izvirajo iz izračuna dolgoročnih bilanc porabe energije, ki jih je za ministrstvo izdelalo grško podjetje E3-Modelling. Sevčnikarja najbolj motijo predvidene dolgoročne cene elektrike in predvidene cene CO2 kuponov. Če so napačni osnovni izračuni, celoten dokument stoji na napačnih predpostavkah.
Začetek konca
Energetski koncept Slovenije (EKS) je prvič prišel v javno obravnavo kot posvetovalni dokument junija 2015, prve poglede na dokumente, še brez dolgoročnih bilanc porabe energije, ki jih je pripravila družba E3-Modelling, je bilo mogoče oddati do 30. septembra 2015.
Razprave so se nadaljevale še vse leto 2016 in večino 2017. Junija lani je ministrstvo za infrastrukturo na novih posvetih predstavljalo različna gradiva, ki so vodila do oblikovanja predloga EKS. Šele 1. decembra lani so nato dali v javno obravnavo predlog EKS, 19. januarja je objavilo seznam vseh 400 pripomb, 1. februarja pa je osnutek EKS, skupaj z okoljskim poročilom, še javno razgrnilo. Vlada je sprejela predlog resolucije o EKS 1. marca, čeprav se je javna razprava formalno končala šele dan pozneje. Potem je 21. in 28. marca ministrstvo objavilo nov seznam prejetih pripomb na EKS in na okoljsko poročilo.
EKS predvideva energetski zakon, sprejme pa ga državni zbor v obliki resolucije. V prejšnjem sklicu državni zbor resolucije ni sprejel in je čakala na sprejetje v novem sklicu. A je vlada dala čas do 7. septembra za nove pripombe. Vendar bi ob upoštevanju obsežnejših pripomb celoten postopek znova padel, saj bi bilo ob pomembnejših spremembah EKS treba spremeniti tudi okoljsko poročilo zanj. To pravzaprav še najbolj posega v interese posameznih skupin.
- Resolucija je v javni obravnavi v času brezvladja.
- Nekateri so negodovali, da je dokument preveč ohlapen.
- Drugi si želijo večji poudarek področju energetike, iz katerega izhajajo.
Dokument ne daje odgovorov
Sicer EKS povzema evropske podnebne cilje in ne daje odgovorov, kako naprej z jedrsko energijo, prometom in ogrevanjem. Slovenija mora do leta 2050 zmanjšati emisije za najmanj 80 odstotkov. Podrobnejši cilji za Slovenijo, enako kot za druge države, še niso določeni. Na podlagi EKS bo vlada morala pripraviti državni energetsko-podnebni načrt (to je zaveza do evropske komisije), ki bo vseboval konkretne cilje in ukrepe za zmanjšanje emisij, najprej do leta 2030. Za leto 2020 so cilji že določeni. Slovenija mora doseči četrtinski delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije, izboljšati učinkovitost porabe energije za petino in zmanjšati emisije.
Okoljsko poročilo je postavilo visok prag za vse projekte. Hidroelektrarne, ki pri nas proizvedejo tretjino porabljene električne energije, ne smejo poslabšati življenjskega okolja živalskih in rastlinskih vrst, vetrnico bo nemogoče postaviti na zavarovanem območju ali v strnjenem gozdu. Okoljsko poročilo poleg tega zahteva vključevanje javnosti v projekte od začetka in sodelovanje več resorjev. Že ob pisanju resolucije so bili nekateri negativno presenečeni, da se otežuje gradnjo hidroelektrarne, saj bo brez njih Slovenija težko dosegla okoljske cilje.
V predlogu EKS je predvidena možnost energetske izrabe odpadkov, geotermalne energije, neizkoriščenega vetrnega potenciala, lesne biomase na vzdržen način, tudi vode še niso izkoriščene. Dokument tudi predvideva vključevanje zunanjih stroškov rabe energetskih virov v končno ceno energije, kar pomeni višjo obdavčitev premoga, ki ga bomo uporabljali do najpozneje leta 2054, in nafte, katere poraba se bo zmanjševala zaradi alternativnih goriv, zlasti elektrike, do leta 2030. Železniške proge bodo še naprej elektrificirali in nanje preusmerjali cestni tovorni promet.
Odrinjeni na obrobje
Greenpeace opozarja, da gre spreminjanje zakonodaje že zdaj odločno prepočasi in niti še ne v pravo smer. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč konec julija dalo v javno obravnavo tudi nov predlog energetskega zakona, v predlog pa niso vključena določila, s katerimi bi samooskrbo z električno energijo iz OVE razširili na energetske skupnosti, s tem omogočili samoooskrbo tudi prebivalcem večstanovanjskih stavb in odprli možnost uporabe streh občinskih stavb za samooskrbo prebivalcev, ki živijo v bližini.
»Energetski zakon se kot bumerang vrača že dve leti, ministrstvo pa kot teflon odbija pobude, ki bi omogočile večjemu številu prebivalcev, da se napajajo iz obnovljivih virov energije. Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da sta ministrstvo in vlada ignorirala določila o samooskrbi, ki so bila nedavno sprejeta in so dobila tako široko podporo. Zakaj bi preprečevali ljudem, da z nekaj prihranki sodelujejo v postavljanju sončne elektrarne na strehi bližnje šole, njihov delež proizvedene energije v skupni elektrarni pa bi se jim odštel od računa za elektriko? Ministrstvo in vlada morata dati zagon takšnim energetskim projektom, ki bi jih lahko izvajale občine skupaj s prebivalci, in v novelo zakona vključiti že podprt predlog,« je poudarila Katja Huš, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji, ki ni zadovoljna niti z avgustovsko javno obravnavo, enako kot božično obravnavo energetskega koncepta.
