Tjaša zbolela za redko obliko raka

KOPER – Tjaša Likar je živahno, nasmejano dekle s Predmeje nad Ajdovščino. Po opravljenem prvostopenjskem študiju na primorski univerzi se je ustalila v Kopru. A ravno, ko je želela zakorakati v odraslost, z zaposlitvijo in urejenim družinskim življenjem, je njeno pot prekrižala bolezen – 27-letnica ima mielodisplastični sindrom, rak kostnega mozga, ki se v veliki večini pojavi pri ljudeh, starejših od 60 let.

»Moja zgodba se je začela na začetku lanskega julija. Po izredno napornem obdobju in uspešno zaključenem projektu, na katerem sem delala, sem z navdušenjem vdihnila poletje in z mislimi že bežala na plažo ter zaslužen dopust, kljub nekaj modricam, ki so takrat brez očitnega razloga našle prostor na mojem telesu,« se lanskega leta spominja Tjaša. Čeprav so prosti poletni dnevi hitro bežali in je z enim očesom že pogledovala k jeseni, ko bi nadaljevala študij na drugi bolonjski stopnji ter iskala nove zaposlitvene izzive, njeno telo ni našlo miru.

Obiskala je osebno zdravnico – tam pa doživela šok. Njena krvna slika je bila popolnoma sesuta. »Tako zelo, da je doktorica od mene zahtevala, naj pokličem nekoga, ki me bo odpeljal do bolnišnice na dodatne preiskave,« opisuje dekle, ki je kljub tolažbi zdravnice slutilo, da je nekaj hudo narobe. V trenutku je postalo jasno, da modrice niso posledica stresa in da se razlog za telesno šibkost ne skriva le v preobremenjenosti.

Tjaša se spominja, da je ob prvi informaciji o svojem zdravstvenem stanju poklicala najbližje, takrat so se iz nje ulile solze. »Tako hude bolečine nisem poznala. Občutek, ki me je takrat preplavil, je težko opisati. In tudi, če ga bi lahko, ne bi želela, da ga kdo podoživi, pa čeprav le skozi besede. Kot da ti nekaj ponuja roko in te vabi nekam, kamor veš, da še ne spadaš,« pravi.

Natančnejšo diagnozo je dobila po petih dneh. Zdravniki so se sprva bali najhujšega, levkemije, a diagnosticirali so mielodisplastični sindrom, bolezen kostnega mozga, ki prizadene tvorbo vsaj ene vrste krvnih celic, v njenem primeru pa vse tri. V najbolj neprijetni obliki lahko vodi v akutno levkemijo. »Seveda sem se prvi mesec večkrat vprašala, ali sem pri 27 letih res ena od tistih mlajših pacientov, ki se znajdejo v preostalih 20 odstotkih, potem pa kmalu spoznala, da bo resnično treba v akcijo.«

Zdravljenje v Nemčiji

A edino zdravljenje v Sloveniji je presaditev kostnega mozga, ki pa lahko prinese izredno hude posledice. Ironija je, da so med njimi lahko tudi mielodisplastični sindrom ali levkemija in trajne okvare organov. Kar pa je za Tjašo najhuje: skoraj nemogoče je, da bi bila kdaj biološka mama svojega otroka.

»Strah in želja po kakovostnem življenju sta bila prevelika, zato smo se skupaj s starši in fantom odločili za zdravljenje na kliniki v Nemčiji,« opisuje Tjaša, ki za zdravnike v Sloveniji najde le dobre besede. Z doktorji na kliniki v Hannovru, kjer uspešno zdravijo raka in druge težke bolezni in kjer so že pozdravili še težje primere od njenega, so sprva upali, da bo za zdravljenje potrebnih le šest terapij. Izkazalo se je, da jih bo potrebnih vsaj še enkrat toliko.

»Soočili smo se z dejstvom, da vsega sami ne bomo zmogli plačati, saj stroški terapij, na katere grem vsakih pet tednov, znesejo do 4000 evrov,« pojasnjuje Tjaša, ki sklepa, da bodo v nadaljevanju za zdravljenje potrebovali še vsaj 24 tisočakov. Teh ji zavod za zdravstveno zavarovanje po vsej verjetnosti ne bo kril, saj v Sloveniji ni izčrpala vseh možnosti zdravljenja, ki jih ima na razpolago. In to kljub temu da gre za popolnoma drugačno in neprimerljivo zdravljenje, kar se tiče posledic.

Tu pride v zgodbo Tjašin fant Marko, nekdanji kitarist Tinkare Kovač, ki se je odločil, da z glasbenimi prijatelji stopi v akcijo. Skupaj z Lions klubom Izola – Isola bodo 25. februarja organizirali koncert v portoroškem Avditoriju, na katerem ne bo manjkalo zvenečih imen. Svoj nastop so potrdili Rudi Bučar, Tokac & Tučo, Gal in Severa Gjurin, Tinkara Kovač, Iztok Novak - Easy, Zdenko Cotič - Coto, skupina Bluesback, seznam pa še ni dokončen.

Vse pohvale vredno dejanje pa je že storila Tjašina prijateljica. Ob praznovanju svojega 30. rojstnega dneva je vsem povabljenim (razen Tjaše) sporočila, da si za ta jubilej ne želi daril, temveč denar. Tega je po rojstnodnevni zabavi izročila Tjaši za popotnico v Nemčijo. 
»Nisem mogla verjeti, da se je spomnila storiti kaj takšnega,« se lepih trenutkov v sicer težkem življenjskem obdobju spominja sogovornica, ki dodaja, da so ji na podoben način pomagali tudi nekateri drugi.

»Vem, da je pred mano še težka pot, vendar se veselim novih zmag in življenja, ko bo vse mimo. Poleg želja in ciljev, po uresničenju katerih hrepeni večina mladih mojih let,« še dodaja Tjaša. Med njeni cilji sta dokončanje magisterija inkluzivne pedagogike in iskanje dela. Trenutno namreč ne hodi v službo, saj za delo nima dovolj moči. »Ko pa se vrnem, si želim delo, pri katerem bom lahko dala košček sebe drugim, svetovala, spreminjala, delovala v dobro družbe, predvsem v socialnem smislu,« je optimistično zazrta v prihodnost Tjaša Likar.