Tiskane izdaje
Glede na izide vzporednih volitev bo dobila največ glasov velika koalicija Demokratske stranke Kosova (PDK), ki jo vodi predsednik parlamenta in bivši šef kosovskih obveščevalcev Kadri Veseli, Zavezništva za prihodnost (AAK) predsednika vlade Ramusha Haradinaja ter Pobude za Kosovo (NPK) Fatmirja Limaja in desetih manjših strank.
»Koalicija teme«, kot so jo poimenovali analitiki, na čelu s PDK, ki jo je pred izvolitvijo za predsednika vodil Hashim Thaçi, naj bi dobila približno 30 odstotkov glasov. Haradinaj, Limaj in Thaçi so bili v devetdesetih vojaški poveljniki Osvobodilne vojske Kosova, ki se je borila za kosovsko samostojnost.
Na volitvah je nastopilo 26 strank, zavezništev in državljanskih skupin. Poleg vojne koalicije so ankete dobro kazale tudi bloku mirovnikov Demokratske lige Kosova (LDK) bivšega premiera Ise Mustafe, ki je v koaliciji s PDK omogočila Thaçiju vzpon na predsedniški položaj, Zveze za novo Kosovo (AKR) najbogatejšega kosovskega Albanca Behgjeta Pacollija ter liberalnodemokratske pobude Alternativa, ki jo vodi županja Đakovice Mimoza Kusari-Lila.
Na Kosovu ima volilno pravico 1,9 milijona ljudi, kar pomeni, da ima več volivcev kot prebivalcev. Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva namreč na Kosovu živi 1,7 milijona prebivalcev, kosovska volilna komisija pa je pojasnila, da naj bi razlika nastala, ker na volitvah lahko sodelujejo tudi v tujini živeči Kosovci, ki niso vključeni v popis prebivalstva. V 120-članskem parlamentu je polovica od 20 poslanskih mest manjšin rezervirana za kosovske Srbe, ki so na volitvah nastopili s šestimi volilnimi seznami.
Nižja volilna udeležba
Po prvih podatkih je bila volilna udeležba - z izjemo nekaterih občin s srbsko večino - nižja kot pred tremi leti. Največji problem je družinsko glasovanje, je poročala nevladna organizacija Demokracija na delu, ki je naštela 5000 takšnih primerov. Volitve je sicer nadzorovalo okoli 30.000 domačih in tujih opazovalcev.
Kosovo se sooča s slabimi gospodarskimi razmerami, organiziranim kriminalom in korupcijo. Novo vlado čakajo še ureditev meje med Kosovom in Črno goro, ustanovitev skupnosti srbskih občin, nadaljevanje dialoga z Beogradom, vprašanje oblikovanja kosovske vojske in pričakovanje poročila posebnega tožilstva za vojne zločine OVK, ki preiskuje tudi njene nekdanje poveljnike.
