Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Metka Prezelj

Sobota,
18. 8. 2018,
14.12

Osveženo pred

5 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,85

7

Natisni članek

meso

Sobota, 18. 8. 2018, 14.12

5 let, 8 mesecev

Kdaj bo meso, vzgojeno v laboratorijih, doseglo naše restavracije

Metka Prezelj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,85

7

meso | Foto Mosa Meat

Foto: Mosa Meat

Velika podjetja iz mesne industrije in tudi posamezniki, ki v tem prepoznavajo dobro priložnost, vse več vlagajo v start-upe, ki so začeli proizvajati meso iz izvornih celic živih živali. Cilj je, da bi to "meso" v evropske restavracije prišlo do leta 2021, medtem pa v ZDA navdušujejo izdelki iz rastlinskih beljakovin, za katere je težko uganiti, da niso pravo meso.

Nemško farmacevtsko podjetje Merck KGaA in vodilni evropski predelovalec mesa iz Švice Bell Food Group sta nedavno z vložkom okoli 7,5 milijona evrov podprla nizozemski start-up Mosa Meat, ki je začel proizvajati meso iz govejih matičnih celic. Cilj podjetja je, da bi svojo govedino v evropske restavracije začeli dobavljati do leta 2021.

Z vložkom so še bolj spodbudili tekmovanje med podjetji, ki se trudijo, da bi kar najhitreje iznašli način za zadovoljitev naraščajočega svetovnega povpraševanja po mesu. Kot poročajo nekateri viri, bi lahko iz zgolj desetih celic, vzetih iz svinjskega mišičevja, v dveh mesecih pridelali do 50 tisoč ton mesa.

Razvoj prvega hamburgerja je stal skoraj 300 tisoč evrov

Podjetje Mosa Meat vodita Mark Post, fiziolog z univerze v Maastrichtu na Nizozemskem, ta je leta 2013 predstavil prvi hamburger iz mesa, ki so ga vzgojili v laboratoriju, in Peter Verstrate, živilski tehnik z iste univerze. Razvoj prototipa Postovega hamburgerja je sicer stal več kot 280 tisoč evrov, a ga je projekt spodbudil k ustanovitvi družbe Mose Meat, ki je sredstva za razvoj med drugim prejela tudi od soustanovitelja Googla Sergeya Brina.

Kot je ob predstavitvi povedal Mark Post, so se veliko ukvarjali prav z rastjo teh celičnih kultur do stopnje, ki bi jo lahko uporabili v industrijskem obsegu. Mosa Meat trenutno išče lokacijo, kjer bi lahko zgradili pilotni proizvodni obrat. Post je dejal, da je njihov cilj, da bi govedino, pridobljeno na ta način, v evropske restavracije začeli dobavljati do leta 2021 po ceni okoli 7,4 evra na hamburger.

Za to meso ni treba ubijati živali

Postopek pridobivanja mesa v laboratoriju se začne tako, da najprej iz živalskega tkiva žive živali izolirajo celice, ki imajo sposobnost obnavljanja. Postavijo jih v bioreaktorske rezervoarje v velikosti sobe, podobni so tistim, kot jih uporabljajo za postopek fermentiranja. Celice hranijo s kisikom in hranili, kot so sladkor in minerali, zrastejo lahko v skeletne mišice, ki jih je mogoče uporabiti po nekaj tednih. To tkivo se nato lahko oblikuje v mesne kroglice ali piščančje trakove.

Teoretično bi bilo mogoče, da bi celice živim živalim odvzeli le prvič, nato pa bi meso proizvajali iz že vzgojenega.

Ker se vzorec matičnih celic odvzame živim živalim, bo tako pridobljeno meso morda prepričalo nekatere ljubitelje mesnih jedi, ki mesa ne uživajo zaradi svojih etičnih prepričanj, torej zato, ker je ubijanje živali zanje sporno.

Tako ustvarjeno meso prav tako naj ne bi bilo toliko izpostavljeno bakterijskim okužbam kot meso konvencionalnih rejcev, bilo naj bi "čisto" tudi z vidika uporabe antibiotikov.

Za pridelavo mesa pa je po navedbah nekaterih virov potreben konzervans, kot je na primer natrijev benzoat, ta med rastjo meso ščiti pred kvasovkami in glivicami.

Mark Post je prvi hamburger z laboratorijsko vzgojenim mesom predstavil leta 2013. Cilj je, da bi visoke stroške toliko znižali, da bi bila cena takšnega hamburgerja okoli 7,5 evra. | Foto: Mosa Meat Mark Post je prvi hamburger z laboratorijsko vzgojenim mesom predstavil leta 2013. Cilj je, da bi visoke stroške toliko znižali, da bi bila cena takšnega hamburgerja okoli 7,5 evra. Foto: Mosa Meat

Živinorejci nezadovoljni, ker tako pridobljeno meso poimenujejo enako

Vzpostaviti bo treba tudi regulativni nadzor nad mesom, pridelanim na ta način, poročajo tuji mediji. Ameriška uprava za hrano in zdravila ter tamkajšnje kmetijsko ministrstvo sta že razpravljala o tem, kako bo mogoče tehnologijo nadzirati. Nekatere skupine živinorejcev so že zahtevale tudi predpise, ki bi omejevale uporabo besede meso zgolj na meso, pridobljeno z zakolom na konvencionalni način.

Start-upe podpirajo tudi največji predelovalci mesa

Proizvajalci, ki meso proizvajajo s pomočjo celičnih kultur, sicer še niso začeli prodajati svoji izdelkov, a ta nova tehnologija je večje naložbe izvabila tudi od večjih ameriških predelovalcev mesa, kot sta na primer Cargill Inc. in Tyson Foods Inc.

Cargill, drugi največji proizvajalec govedine na svetu, je vložil sredstva, številk niso želeli razkriti, v še en start-up, ki se ukvarja s pridelovanjem mesa v laboratoriju, Memphis Meats. V to podjetje je sredstva, ki jih prav tako niso želeli razkriti, januarja letos vložilo tudi podjetje Tyson Foods, ki letno proda za okoli 25 milijard evrov govedine, perutnine in svinjine.

Podjetje Memphis Meats je svojo prvo v laboratoriju pridobljeno mesno kroglico predstavilo leta 2016, a tudi oni prodaje proizvodov še niso začeli.

Znižati je treba stroške pridelave

V tem trenutku se še vedno ukvarjajo z zniževanjem stroškov tovrstne pridelave mesa. Kilogram mesa trenutno podjetje namreč stane več kot dva tisoč evrov. Kot je dejal direktor in ustanovitelj podjetja Memphis Meats Uma Valeti, je njihov cilj, da bi bilo meso znatno cenejše od konvencionalno pridobljenega.

"To je prvič, da želimo meso nadomestiti z mesom, ne z mesu podobno alternativo. Prav to navdušuje podjetji Tyson in Cargill, ki se ukvarjata z mesno industrijo. Obstaja namreč možnost, da bomo popolnoma spremenili prehranjevanje sveta, kot ga poznamo danes," je povedal Valeti.

Meso, vzgojeno v laboratoriju, se velikokrat omenja tudi kot "čisto meso", saj pri tem načinu pridobivanja v njem ni antibiotikov in drugih snovi, ki jih je sicer mogoče najti v mesu živih živali.  | Foto: Mosa Meat Meso, vzgojeno v laboratoriju, se velikokrat omenja tudi kot "čisto meso", saj pri tem načinu pridobivanja v njem ni antibiotikov in drugih snovi, ki jih je sicer mogoče najti v mesu živih živali. Foto: Mosa Meat V Sloveniji in EU trenutno dovoljeno zgolj meso, pridobljeno od živali

Kot so nam povedali na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je trenutno v Sloveniji in tudi v vsej EU dovoljeno dajati na trg zgolj meso, ki je pridobljeno od živali.

"Treba pa je poudariti, da gre v omenjenem primeru šele za poskuse, ki se izvajajo. Zato bo tudi v ZDA verjetno preteklo še kar nekaj časa do začetka morebitne industrijske proizvodnje. Hkrati se je treba zavedati, da so trenutni stroški za proizvodnjo takšnega 'mesa' izjemno visoki, postavlja pa se tudi vprašanje, kako se bodo - če se bo to zgodilo - na tak proizvod odzvali regulatorji, kot je npr. FDA (Food and Drug Administration)," so še povedali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Meso, ki je še vedno živalskega izvora, se na jedilniku veganov ne bo znašlo

"Seveda tudi to meso ni vegansko," nam je pojasnil Dani Sušnik, aktivni prostovoljec v Slovenskem veganskem društvu, predavatelj o tematiki etike do živali in samostojni raziskovalec na področju nutricionistike. Po njegovih besedah so tudi pri kultiviranju laboratorijskega mesa živali bolj ali manj izkoriščane, odvisno od uporabljene tehnologije.

"Po drugi strani pa se vegani veselimo vsakega napredka k bolj etičnemu odnosu do živali in pri tovrstni pridelavi mesa v resnici trpi in umira neprimerno manjše število živali, prav tako je neprimerno manjši negativen vpliv na okolje," je povedal Sušnik.

"Gre le za boj ideologije z ideologijo"

"Razumeti je treba, da gre pri razvoju laboratorijskega mesa le za boj ideologije z ideologijo. Sloni na napačni ideji, da je uživanje mesa za človekovo zdravje potrebno. Ta ideja je popolnoma ideološka, nestrokovna in ne sloni na znanosti. Prav tako je ideja, da je 'naravno' meso treba nadomeščati z 'laboratorijskim', enako ideološka. Te ideologije izhajajo iz odvisnosti od okusov, priučenih v otroštvu, iz tradicij, navad ali pa nepoznavanja dietetike," meni Sušnik, ki je prepričan, da je v nasprotju z ideološkim pogledom na prehranjevanje stališče znanosti že desetletja jasno.

"Izdelki živalskega izvora so za človeka popolnoma nepotrebni. Konsenz znanosti je, da je pravilno sestavljen veganski jedilnik primeren za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike, poleg tega pa tudi zmanjšuje možnost za nastanek številnih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, debelost, rak in drugo," pravi.

Vegani zagovarjajo dejstvo, da so izdelki živalskega izvora za človeka popolnoma nepotrebni in jih lahko popolnoma nadomestimo z uravnoteženo prehrano brez njih. | Foto: Pixabay Vegani zagovarjajo dejstvo, da so izdelki živalskega izvora za človeka popolnoma nepotrebni in jih lahko popolnoma nadomestimo z uravnoteženo prehrano brez njih. Foto: Pixabay

ZDA navdušuje rastlinska različica mesa, pri kateri razlike sploh ni mogoče opaziti

Tyson Foods je pred vložkom v Memphis Meats vložil tudi v startup Beyond Meat, ki meso izdeluje iz rastlinskih beljakovin in izdelke že prodaja restavracijam in supermarketom.

O tem, kako ni mogel verjeti, da je njihovo rastlinsko "meso" tako podobno pravemu, da enega ni mogel ločiti od drugega, je pred časom pisal tudi Bill Gates, ustanovitelj Microsofta.

Poleg Gatesa in podjetja Tyson foods so projekt finančno podprli tudi Leonardo DiCaprio, soustanovitelja Twitterja Biz Stone in Evan Williams, nekdanji direktor McDonaldsa Don Thompson ter še številne druge znane osebnosti in podjetja.

Kot so januarja zapisali na portalu Forbes, je vrednost startupa ocenjena na okoli 256 milijonov evrov. Da gre za izdelke, pomembne za potrošnike, prikazuje tudi stalno povečevanje povpraševanja. Trenutno jih je mogoče kupiti ali zaužiti na več kot 30 tisoč prodajnih mestih in v restavracijah po Ameriki ter tudi že zunaj njihovih meja, prav tako pa podjetje z visoko hitrostjo širi svojo proizvodnjo. Trenutno odpirajo nov obrat, s katerim bodo s prvotnih okoli 9.000 kvadratnih metrov zrasli na več kot 30 tisoč kvadratnih metrov, prebivalcem pa zagotovili 250 novih delovnih mest.

Laboratorijsko meso bi lahko zmanjšalo vpliv živinoreje na okolje

Da ima živinoreja negativen vpliv na okolje, ugotavlja tudi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki opozarja na skrb zbujajoče številke. Poudarjajo, da ima živinorejska industrija kot eden od ključnih ustvarjalcev toplogrednih plinov tudi velik potencial za zmanjšanje izpustov v okolju. Po ugotovitvah raziskav so ljudi pozvali celo, naj bi vsaj na en dan v tednu meso umaknili iz prehrane.

- Zaradi nenehne rasti populacije na našem planetu FAO meni, da se bo povpraševanje po živalskih proizvodih do leta 2050 povečalo za 70 odstotkov.

- V izčrpnem in obsežnem poročilu, ki ga je organizacija pripravila leta 2006, so ugotovili, da naj bi živinoreja ustvarjala 7,1 gigatone (ena gigatona šteje milijardo ton) izpustov, kar pomeni 14,5 odstotka vseh izpustov, ki jih povzroča človek.

- Izpusti toplogrednih plinov, ki jih ustvarja živinoreja, naj bi bili celo večji kot vsi izpusti, ki jih ustvarja uporaba fosilnih goriv v vsem kopenskem prevozu.

- Proizvodnja govedine in mleka ustvarja večino izpustov. Obe proizvodnji pomenita 41 in 19 odstotkov izpustov v živinoreji. Proizvodnja svinjine prispeva devet odstotkov, perutnina pa osem odstotkov vseh izpustov v živinoreji.

- Glavni viri izpustov so proizvodnja in predelava krme (skupno 45 odstotkov), prebavni procesi prežvekovalcev (39 odstotkov) in razgradnja gnoja (10 odstotkov). Preostanek je mogoče pripisati predelavi in prevozu živalskih proizvodov.

Hkrati ima živinoreja vedno večje potrebe po izkoriščanju površin tako za dejavnost kot za pridelovanje krme. Širjenje pašnikov in polj gre na račun obsežnega krčenja gozdov in uničevanja zemlje. Trenutno naj bi proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov porabljala 70 odstotkov svetovne porabe vode in izkoriščala 38 odstotkov vsega kopna na Zemlji.

 

 

 

Ne spreglejte