Tudi bralci ste dodali kamenček za Drugi dom

LAŠKO – Danes 17-letnega Filipa Jagodiča, ki se je rodil v petem mesecu nosečnosti, ko je tehtal borih 600 gramov in jih po porodu še 100 izgubil, sem prvič spoznala pred natanko desetimi leti. Takrat mu je laški podjetnik Franc Camloh, da bi lažje osvajal osnovnošolsko znanje, kupil pisalni stroj z braillovo pisavo. Spomnim se tudi glasbenika Marjana Petana, nekdanjega člana New Swing Quarteta, ki je o Filipu govoril kot o čudežnem dečku z izjemnim, stoodstotnim posluhom za glasbo. Filipova soba je tudi danes, ko je 17-letni najstnik, polna sintetizatorjev, majhnih in večjih, da številnih CD-plošč in drugih nosilcev zvoka niti ne omenjam. Filip je še vedno zelo predan glasbi. Pravzaprav živi v nekem svojem glasbenem svetu, pravi njegova mama Andreja Pader, ki je takoj po njegovem rojstvu kariero obesila na klin in se posvetila samo njemu, saj jo je potreboval ob sebi 24 ur na dan. Malček je bil od prve minute borec in je prve tedne in mesece preživel. Seveda pa je to terjalo posledice. Filip je ostal slep, zaradi cerebralne paralize je ves čas priklenjen na invalidski voziček, za nameček pa so mu pred leti diagnosticirali še avtizem. Prvih nekaj let mu je bil, poleg mamice Andreje, v veliko oporo tudi oče, a je sinova bolezen z leti očitno zanj postala preveliko breme, zato je storil samomor. A kot da to še ne bi bilo dovolj hudo, je zbolela za rakom tudi Andreja. Ne enkrat, kar dvakrat in obakrat, na srečo, je zahrbtno bolezen premagala. Vse te preizkušnje pa so ji v vseh teh letih življenja s Filipom dale misliti. »Večkrat sem se spraševala, kaj bo z mojim otrokom, ko enkrat zanj ne bom več sposobna skrbeti,« svoje prve dileme opiše Andreja. Danes ji pri negi Filipa še pomagajo starši in tašča. Vsak po svojih močeh. A vsak dan znova se ji je porajalo tisoč in eno vprašanje o tem, kdo in kako bo za Filipa poskrbel, ko sama tega ne bo več zmogla. Pa ne le ona, še na stotine je staršev otrok s posebnimi potrebami.

Začeli s prodajo ročnih del

Zato se ji je porodila ideja o tako imenovanem projektu drugi dom, ki je že prerasel v društvo Drugi dom. To bi bile manjše hiše oziroma bivalne enote, deset bi jih postavili na različnih lokacijah po Sloveniji, v katerih bi bilo nastanjenih največ pet oseb s posebnimi potrebami. »Ti naši otroci tak varen dom, kjer bodo lahko zanje poskrbeli skoraj tako dobro kot doma, nujno potrebujejo. V naši državi se dogaja, da te mlade nastanijo v neprimerne institucije, največkrat kar v domove starejših, kamor zagotovo ne spadajo. Prav tako nismo navdušeni nad tem, da bi 30-letnike obdelovala stroka, ker če nekega giba nekdo ni osvojil do te starosti, ga tudi v poznejših letih ne bo. Sama vem, da sem za Filipa premikala meje in naredila vse, kar se je dalo. Več pa se ne da. Do potankosti sem proučila vsako njegovo diagnozo in tudi to, kateri del možganov je prevzel funkcijo odmrlega dela,« pravi Andreja. Drugi dom je od februarja lani, ko je zaživel, torej že postal društvo, v letu dni pa so starši otrok s posebnimi potrebami pridobili več kot 5500 podpornikov, somišljenikov in prijateljev. »Ker vemo, da ljudje denarja nimajo, smo se mi zadeve lotili nekoliko drugače. Ljudi smo pozvali, naj darujejo po svojih zmožnostih in naj nam podarijo predmete, ki jih ne potrebujejo več ali so jih izdelali sami. In nekateri so v izdelovanje vizitk in nakita vložili ure in ure dela. Tudi pletli so, kvačkali, šivali in risali. Od nekoga smo dobili celo originalno sliko Franceta Slane, ki jo bomo najverjetneje prodali kakšni galeriji. Zdaj imamo že celo redne donatorje, izdelke pa prodajamo po spletu pa tudi na stojnicah in tako zbiramo denar,« pravi Andreja. Ko so zbrane predmete septembra lani razstavili in prodajali v graščini v Dolu pri Ljubljani, so z neko donacijo vred zbrali kar 1500 evrov.

Do cilja je še dolga pot

Zdaj projekt Drugi dom nadgrajujejo in zbirajo denar tudi z donacijami in raznimi koncerti. Eden takšnih je bil nedavno v Laškem, organiziral pa ga je Dejan Krajnc, odlični klarinetist in član ansambla Poskočni muzikanti. »Zdi se mi nekaj izjemnega, če lahko glasbeniki tako pomagamo ne samo Filipu, temveč tudi drugim, ki jih je življenje za marsikaj prikrajšalo. Posebno ker je Filip sam glasbeni talent, se mi je zdelo primerno, da se mu poklonimo ravno z glasbo,« je za Slovenske novice dejal Dejan, ki mu je uspelo v Laškem zbrati glasbeno smetano. Poleg Poskočnih muzikantov so namreč nastopili Modrijani pa Godba na pihala Laško, Dejan Vunjak, Navihanke, Okrogli muzikanti, Kvintet Dori, Alpski kvintet ter otroški pevski zbor. Program je povezoval kar Dejan Krajnc sam, Filipu pa je bilo v največje veselje, da je lahko z Dejanom Vunjakom po koncertu zapel Brendijevo Marino. Odmevna je bila tudi modna revija, na kateri je osem otrok s posebnimi potrebami, poleg Filipa še Anja, Klavdija, Nejc Z., Nastja, Nejc P., Matej in Živa, s podporo znanih glasbenikov zasijalo v oblačilih, ki jih je zanje ustvarila Dragica Žagar iz Kamnika. Ta nanje šiva posebne aplikacije, tudi takšne, ki se jih da otipati. »V našem Filipu je takoj prepoznala smisel za glasbo in mu zato na majico našila note in violinski ključ, nad čemer je bil izjemno navdušen,« je povedala Andreja Pader. In tudi ta modna revija je bila kamenček v mozaiku na poti do drugega doma. Prav tako ste 1000 evrov podarili vi, spoštovani bralci Slovenskih novic. Simbolični ček smo predali Filipu, celoten znesek pa bo šel društvu Drugi dom. »Pot do prvega tovrstnega doma bo še dolga in brez pomoči države ne bo šlo. Če nič drugega, pa nam je uspelo v tem času ljudi toliko ozavestiti, da nas ne gledajo več postrani,« pravi Andreja. Vsi bi se namreč morali zavedati, da smo lahko že jutri eni izmed njih, saj se lahko hitro zgodi, na primer, prometna nesreča. Ti otroci so tudi svojevrstni geniji, predvsem pa veliko bolje sprejemajo drugačnost. »Naš Filip, denimo, je z odprtimi rokami sprejel psičko Luno, ki sva jo iz zavetišča vzela samo zato, ker je brez enega očesa. In prav zato, ker je tudi ona hendikepirana, se s Filipom odlično ujemata,« pravi Andreja Pader.