Tiskane izdaje
»Zbogom in srečno Slovenija,« je lani izjavil Tomaž Lovše, nekdanji lastnik franšize Diners Club pri nas, in napovedal, da bo svojo pot nadaljeval v tujini, ker je Slovenija po njegovem ujeta v različne mreže in tukaj ni več prihodnosti zanj. Kaže, da si je premislil.
V zadnjih dveh letih sta propadla dva poskusa prodaje Cinkarne Celje, nazadnje junija letos. Zdaj se je poskusa lotil Lovše, ki poskuša vlagatelje prepričati, da priložnosti za nakup 33,5-odstotnega deleža Cinkarne, ki da je naprodaj, ne gre zamuditi.
Cinkarna je včeraj objavila devetmesečne rezultate, in ti so rekordni. Prihodki od prodaje so dosegli 143,6 milijona evrov, dobiček se je v istem obdobju povzpel na 25,5 milijona evrov. Družba nima dolgov, na računih pa za slabih 43 milijonov evrov sredstev. Da je Cinkarna Celje privlačna naložba, se strinjajo vsi naši sogovorniki, ki hkrati ocenjujejo, da bi se lahko v družbi kmalu resnično zgodili pomembni lastniški premiki. Za prodajo deleža naj bi bila zainteresirana vrsta delničarjev, a konzorcij prodajalcev, vsaj za zdaj, ne obstaja.
Kaj torej »prodaja« Lovše? In s kom je pripravil prevzemni načrt, ki ga naši sogovorniki iz finančne stroke označujejo za tipičen »nakup s finančnim vzvodom« z izjemno visokim donosom, sicer že viden pri v preteklosti izpeljanih razvpitih tajkunskih prevzemih?
Lovše: Ostane naj zaupno
Glede na dokumente, ki smo jih pridobili v uredništvu, Lovšetova družba SEE Capital potencialnim vlagateljem sporoča, da bi lastnikom, ki da so pripravljeni prodati svoje delnice, v prvi fazi plačali 180 evrov za delnico. Sledila bi prevzemna ponudba, strošek celotnega prevzema pa so v SEE Capital, ki je dokument pripravila septembra, ocenili na okoli 154 milijonov evrov. Načrt predvideva ustanovitev posebne namenske družbe, s sedežem na Malti, v Luksemburgu ali na Nizozemskem, kasneje pa še njene podružnice v Sloveniji. Ta bi se združila s Cinkarno in nato bi dolg iz prevzema prevalili na Cinkarno. Posel naj bi ostal zaupen. Glede na dividendni donos Cinkarne bi se morali za približno polovico stroška prevzema zadolžiti.
Tomaž Lovše nam je pojasnil, da svojih poslovnih odnosov in odnosov z naročniki načeloma ne komentira. »V primeru Cinkarne Celje pa vam lahko potrdim, da mi za ta projekt, za pridobitev vlagateljev v delnice Cinkarne ni uspelo pridobiti nobenega vlagatelja,« je dejal in nakazal, da je šlo zgolj za njegov predlog. Lovše naj bi sicer ob zadnjem poskusu prodaje Cinkarne letos poleti, ko je bil na prodaj manjšinski delež, do prodajalcev pripeljal enega od londonskih skladov, ki je menda opravil tudi skrbni pregled Cinkarne, a se nato za nakup družbe, neuradno predvsem zaradi neznank, povezanih z okoljskimi vplivi, ni odločil.
Foto: Mavric Pivk/Delo
S čim je nagovarjal
Podjetje SEE Capital je potencialnim vlagateljem uvodoma sporočilo, da je nekaj lastnikov Cinkarne, ki imajo skupaj 33,5-odstotni delež, za vodenje prodajnega postopka najelo družbo KF Finance, kar pa so slednji ostro zanikali. Kot so pojasnili, so sodelovali zgolj pri prodaji nekaj manj kot štiriodstotnega deleža Cinkarne, ki je bil v lasti Nove KBM, in dodali, da je posel končan. Podatkov ne razkrivajo, glede na delniško knjigo pa je delež pristal na fiduciarnem računu. Po naših neuradnih podatkih naj bi za nakupom dejansko stal finančni sklad z nemško govorečega območja, ki ga nekateri vidijo zgolj kot portfeljskega vlagatelja, spet drugi pa ne izključujejo možnosti, da ta ni končni kupec.
»Nas v tej zgodbi absolutno ni zraven. Zanimali smo se za manjši paket, ko je svoje delnice Cinkarne prodajala Nova KBM. Ta vrednostni papir je po naši oceni, tudi glede na včeraj objavljene rezultate o poslovanju družbe, na Ljubljanski borzi absolutno najbolj podcenjen. Gre za izjemno uspešno podjetje, eno najboljših gospodarskih zgodb v Sloveniji,« pravi Matej Rigelnik iz ACH3, ki v finančnih krogih velja za investitorja s precejšnjim naložbenim potencialom in ki dejavno išče dobre naložbene priložnosti. Sredstva, ki jih upravlja, sicer izvirajo tudi iz francoske kupnine za družbo Protej; družbo, prek katere so menedžerji lastniško obvladovali holding ACH in za katero naj bi po poročanju medijev kupnina presegla 180 milijonov evrov. Rigelnikovi so imeli v lasti 15-odstotni delež.
Načeloma bi deleže prodali
Da niso »vključeni v noben prodajni konzorcij niti v postopku sklepanja sporazuma o konzorcijski prodaji za Cinkarno Celje«, so nam pojasnili tudi v drugi največji lastnici, Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ima 14,5-odstotni delež Cinkarne. Več naših sogovornikov, ki so želeli ostati neimenovani, je sicer zatrdilo, da bi bila DUTB zagotovo pripravljena prodati svoj delež, kar kaže tudi dejstvo, da je bila v obeh prodajnih konzorcijih – tako tistem iz leta 2015, ki je prodajal večinski delež, kot letošnjem, ki je naprodaj ponudil manjšinski delež Cinkarne.
Lovšetovo podjetje med lastniki, ki da bi bili pripravljeni prodati delnice, navaja tudi Altine sklade in KD Sklade. »Z našo naložbo v Cinkarno smo že večkrat sodelovali pri poskusu prodaje. Tako smo jo tudi v prihodnje pripravljeni za dobro ceno prodati. Dejstvo je, da družba posluje odlično, je eno izmed najboljših podjetij v svoji panogi na svetu, podjetje je povsem nezadolženo, dividendna donosnost zelo visoka in tudi leto 2018 je na podlagi trenutno razpoložljivih informacij videti optimistično. Po drugi strani je podjetje ciklično in delnica uvrščena na slabo likvidno Ljubljansko borzo, dodatno pa podjetje bremenijo še nekatere neznanke glede okoljske problematike, kar odganja morebitne tuje strateške in portfeljske vlagatelje,« razlagajo v KD Skladih.
V Alti pa dodajajo, da so vse naložbe njihovih vzajemnih skladov teoretično in ob določenih izpolnjenih pogojih ter pričakovanjih naprodaj. »Alta vzajemni skladi so aktiven udeleženec tako na slovenskem trgu kapitala kot tudi na tujih borzah, naši upravljavci pa dnevno sklenejo tudi po več sto borznih poslov. Posameznih naložb naših vzajemnih skladov pa zaradi omejitev zakonodaje ne moremo oziroma ne smemo komentirati,« poudarjajo v Alti.
Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta Cinkarne in prvi mož Modre zavarovalnice, ki je največji, nekaj več 20-odstotni lastnik celjske družbe, Lovšetovih dokumentov, v katerih je označen kot oseba, ki prodaji ni naklonjena, ne želi komentirati, češ da jih ne pozna.
