Javna razsvetljava dobila posojilo EBRD

Ta je posojilo odoborila v okviru projekta podpore izboljšanja ulične razsvetljave v baltskih državah ter državah srednje in jugovzhodne Evrope

Objavljeno
28. april 2017 18.45
SP/mnenja
N. G.
N. G.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je družbi Javna razsvetljava odobrila do 5,5 milijona evrov posojila. S posojilom bo lahko refinancirala kratkoročni dolg in začela nove projekte, so sporočili iz EBRD. Ta je posojilo odoborila v okviru projekta podpore izboljšanja ulične razsvetljave v baltskih državah ter državah srednje in jugovzhodne Evrope

Družba bo posojilo namenila za refinanciranje kratkoročnih posojil, da bo lahko financirala projekte energetskega pogodbeništva za prenovo ulične razsvetljave v devetih slovenskih občinah ter morebitne nove pogodbe, so zapisali na spletni strani EBRD.

Cilj je uskladiti ročnost dolga z obdobjem poplačila investicij v energetsko učinkovitost, kar bo družbi omogočilo vstop v nove projekte in širitev trga ulične razsvetljave z občinami prek energetskega pogodbeništva.

"To posojilo bo izboljšalo sposobnost družbe za investiranje in razvoj novih projektov ulične razsvetljave v Sloveniji in regiji. V svojem delovanju se bomo osredotočili na promocijo okoljsko vzdržnih investicij, saj bomo zagotavljali najboljše sisteme ulične razsvetljave, ki prinašajo znatne prihranke energije,"je, kot so sporočili iz EBRD, dejal član uprave Javne razsvetljave Stanko Furlan.

Vodja pisarne EBRD za Slovenijo Jolanta Gabriel je izrazila zadovoljstvo, da so projekt regijskih izboljšav ulične razsvetljave odprli z Javno razsvetljavo."Družba je v Sloveniji izvedla vrsto uspešnih projektov v Sloveniji in je dober primer, kako lahko financiranje zasebnega sektorja na nove in inovativne načine igra pomembno vlogo pri izboljšanju storitev javnega sektorja,"je dejala.

Financiranje Javne razsvetljave je dejal projekta EBRD, imenovanega Street Lighting Framework, v okviru katerega je predvideno financiranje še v Albaniji, BiH, Bolgariji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, Kosovu, v Estoniji, Litvi, Latviji, Makedoniji, Romuniji in Srbiji. Celoten projekt je vreden 140 milijonov evrov.