Vsi obtoženi oproščeni očitkov preprodaje delnic Mladinske knjige
Mirko Krašovec, Ivan Ferme, Stanislav Valant in Franc Kramberger so zaradi pomanjkanja nedvoumnih dokazov oproščeni krivde za kazniva dejanja pri poslu iz decembra 2003.
Odpri galerijo
Aprila 2004 je mariborska škofija od Krekove družbe kupila še 51.283 delnic Mladinske knjige v vrednosti skoraj 1,03 milijona evrov. Za 1,69 milijona evrov jih je nato prodala NFD. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je zaradi pomanjkanja nedvoumnih dokazov vse obtožene – Mirka Krašovca, Franca Krambergerja, Ivana Fermeta in Stanislava Valanta – oprostilo očitkov preprodaje delnic Mladinske knjige.
Predsednica sodnega senata Vladislava Lunder je ob današnjem izreku sodbe pojasnila, da se je sodni senat za oprostilno sodbo odločil, ker dejanje iz obtožnice za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Krašovca in nekdanjega mariborskega nadškofa Krambergerja sploh ne vsebuje znakov kaznivega dejanja.
Specializirani državni tožilec Boštjan Valenčič je četverici očital zlorabo položaja pri poslu iz decembra 2003, ko je tedaj mariborska škofija, danes nadškofija, od Krekove družbe najprej za 938.407 evrov kupila 46.850 delnic Mladinske knjige in jih nato še isti dan družbi Etol prodala za 1,54 milijona evrov. S poslom naj bi škofija zaslužila 606.054 evrov, za enak znesek pa je bil oškodovan Etol.
Pri očitkih za nekdanjega prvega moža Etola Fermeta in nekdanjega prvega moža NFD Valanta pa je sodni senat ugotovil pomanjkanje dokazov.
Očitek Krambergerju in Krašovcu, da sta pomagala Fermetu in Valantu, je po oceni sodnega senata "brez srži". Po oceni dejanja iz izvedenih dokazov ne izhaja, da sta vedela, da s svojim podpisom pomagata k storitvi določenega kaznivega dejanja.
Prav tako sodni senat v dokazih ni našel podlage za očitek, da je do teh poslov prišlo na podlagi predhodnega odgovora med četverico obdolženih. Kot je opozorila sodnica, ni jasno, kdaj in kje naj bi do tega dogovora prišlo. Prav tako je sodni senat podvomil o očitku, da sta Valant in Ferme vedela, po kaki ceni je mariborska škofija kupila delnice od Krekove družbe in tako ravnala v škodo svojih družb.
Tožilec je v ponedeljkovih zaključnih besedah med razlogi, zakaj se je postopek zoper četverico začel, navedel pobudo medijev. Sodnica Lundrova je danes »zaradi pravilnega obveščanja« navedla, da je bila podlaga za zahtevano preiskavo poročilo Policijske uprave Ljubljana o sumu usklajenega delovanja družb Zvon 1, Zvon 2, Etol in NFD, temu poročilu priloženih listih in kazenske ovadbe Združenja malih delničarjev.
Glede tega je sodnica ocenila, da je bilo ravnanje tožilstva pravilno, ko je odredilo preiskavo. Vendar pa se sum, da je tak odgovor obstajal, ni potrdil.
Tožilec je danes že napovedal pritožbo na oprostilno sodbo. Kot je povedal novinarjem, današnje obrazložitve »ni najbolje razumel«, zato pričakuje sodbo v pisni obliki. Pričakoval je obsodilno sodbo, meni tudi, da je sodišče »s povečevalnim steklom povzdignilo tiste razloge, na podlagi katerih je lahko sklepalo, da naklep obdolženih ni podan, in da je določene ključne izjave prič interpretiralo drugače, kot so bile evidentno razložene in povedane na glavnih obravnavah«.
Na drugi strani je bila obramba z odločitvijo zadovoljna. Valantov odvetnik Stojan Zdolšek je poudaril, da Valant »ni mogel vedeti, kaj se je dogajalo za zidovi škofije in ni imel glede tega nobenega naklepa«. Ocenil je zgolj, da je bila vrednost delnice za portfeljskega vlagatelja primerna. Med soobtoženimi »ni bilo nobenih dogovorov, nobenih povezav ali poznanstva«, je zatrdil.
Spomnil je, da je v času postopka sodna izvedenka dopustila možnost, da je cena delnice, ki jo je plačala družba NFD, odražala njeno tržno vrednost. Mali delničarji pa so jo ocenjevali celo kot prenizko. »Naša teza je, da je škofija delnice zelo ugodno kupila od svoje družbe in jo nam prodala po tržni ceni«. Sodba je po njegovem »korektna in pravilna«.
Krašovčev odvetnik Velimir Cugmas je sodbo označil za »pričakovano in pravično«, spomnil je tudi, da je v skladu z ustavo vsakomur, tudi katoliški cerkvi, dovoljena svobodna gospodarska pobuda. Krambergerjev zagovornik Boris Marčič pa je kot ključno izpostavil, da so njegovemu klientu sodili kot pomočniku. Če ni osnovnega kaznivega dejanja, tudi ne more biti pomočnika pri tem.
Na izreku sodbe je bil od obtoženih navzoč le Valant. Po njegovem so se »pokazala prava dejstva«. »Posel je bil sklenjen pravilno, ni bil nezakonit in to je ugotovilo tudi sodišče,« je poudaril.
Predsednica sodnega senata Vladislava Lunder je ob današnjem izreku sodbe pojasnila, da se je sodni senat za oprostilno sodbo odločil, ker dejanje iz obtožnice za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Krašovca in nekdanjega mariborskega nadškofa Krambergerja sploh ne vsebuje znakov kaznivega dejanja.
Specializirani državni tožilec Boštjan Valenčič je četverici očital zlorabo položaja pri poslu iz decembra 2003, ko je tedaj mariborska škofija, danes nadškofija, od Krekove družbe najprej za 938.407 evrov kupila 46.850 delnic Mladinske knjige in jih nato še isti dan družbi Etol prodala za 1,54 milijona evrov. S poslom naj bi škofija zaslužila 606.054 evrov, za enak znesek pa je bil oškodovan Etol.
Nekaj mesecev pozneje, aprila 2004, je mariborska škofija od Krekove družbe kupila še 51.283 delnic Mladinske knjige v vrednosti skoraj 1,03 milijona evrov. Za višjo ceno, 1,69 milijona evrov, jih je nato prodala družbi NFD. Škofija si je po mnenju tožilstva na ta način pridobila še za 664.300 evrov protipravne koristi, NFD pa je bila za omenjeni znesek oškodovana.
A je danes predsednica sodnega senata Vladislava Lunder ob izreku sodbe pojasnila, da se je sodni senat za oprostilno sodbo odločil, ker dejanje iz obtožnice za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Krašovca in nekdanjega mariborskega nadškofa Krambergerja sploh ne vsebuje znakov kaznivega dejanja.
A je danes predsednica sodnega senata Vladislava Lunder ob izreku sodbe pojasnila, da se je sodni senat za oprostilno sodbo odločil, ker dejanje iz obtožnice za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Krašovca in nekdanjega mariborskega nadškofa Krambergerja sploh ne vsebuje znakov kaznivega dejanja.
Pri očitkih za nekdanjega prvega moža Etola Fermeta in nekdanjega prvega moža NFD Valanta pa je sodni senat ugotovil pomanjkanje dokazov.
Nista vedela, da sta pomagal pri kaznivem dejanju
Očitek Krambergerju in Krašovcu, da sta pomagala Fermetu in Valantu, je po oceni sodnega senata "brez srži". Po oceni dejanja iz izvedenih dokazov ne izhaja, da sta vedela, da s svojim podpisom pomagata k storitvi določenega kaznivega dejanja.
Prav tako sodni senat v dokazih ni našel podlage za očitek, da je do teh poslov prišlo na podlagi predhodnega odgovora med četverico obdolženih. Kot je opozorila sodnica, ni jasno, kdaj in kje naj bi do tega dogovora prišlo. Prav tako je sodni senat podvomil o očitku, da sta Valant in Ferme vedela, po kaki ceni je mariborska škofija kupila delnice od Krekove družbe in tako ravnala v škodo svojih družb.
Na izreku sodbe je bil od obtoženih navzoč le Valant. FOTO: Leon Vidic/delo
Tožilec je v ponedeljkovih zaključnih besedah med razlogi, zakaj se je postopek zoper četverico začel, navedel pobudo medijev. Sodnica Lundrova je danes »zaradi pravilnega obveščanja« navedla, da je bila podlaga za zahtevano preiskavo poročilo Policijske uprave Ljubljana o sumu usklajenega delovanja družb Zvon 1, Zvon 2, Etol in NFD, temu poročilu priloženih listih in kazenske ovadbe Združenja malih delničarjev.
Glede tega je sodnica ocenila, da je bilo ravnanje tožilstva pravilno, ko je odredilo preiskavo. Vendar pa se sum, da je tak odgovor obstajal, ni potrdil.
Tožilec je danes že napovedal pritožbo na oprostilno sodbo. Kot je povedal novinarjem, današnje obrazložitve »ni najbolje razumel«, zato pričakuje sodbo v pisni obliki. Pričakoval je obsodilno sodbo, meni tudi, da je sodišče »s povečevalnim steklom povzdignilo tiste razloge, na podlagi katerih je lahko sklepalo, da naklep obdolženih ni podan, in da je določene ključne izjave prič interpretiralo drugače, kot so bile evidentno razložene in povedane na glavnih obravnavah«.
Med soobtoženimi ni bilo odgovorov
Na drugi strani je bila obramba z odločitvijo zadovoljna. Valantov odvetnik Stojan Zdolšek je poudaril, da Valant »ni mogel vedeti, kaj se je dogajalo za zidovi škofije in ni imel glede tega nobenega naklepa«. Ocenil je zgolj, da je bila vrednost delnice za portfeljskega vlagatelja primerna. Med soobtoženimi »ni bilo nobenih dogovorov, nobenih povezav ali poznanstva«, je zatrdil.
Spomnil je, da je v času postopka sodna izvedenka dopustila možnost, da je cena delnice, ki jo je plačala družba NFD, odražala njeno tržno vrednost. Mali delničarji pa so jo ocenjevali celo kot prenizko. »Naša teza je, da je škofija delnice zelo ugodno kupila od svoje družbe in jo nam prodala po tržni ceni«. Sodba je po njegovem »korektna in pravilna«.
Krašovčev odvetnik Velimir Cugmas je sodbo označil za »pričakovano in pravično«, spomnil je tudi, da je v skladu z ustavo vsakomur, tudi katoliški cerkvi, dovoljena svobodna gospodarska pobuda. Krambergerjev zagovornik Boris Marčič pa je kot ključno izpostavil, da so njegovemu klientu sodili kot pomočniku. Če ni osnovnega kaznivega dejanja, tudi ne more biti pomočnika pri tem.
Na izreku sodbe je bil od obtoženih navzoč le Valant. Po njegovem so se »pokazala prava dejstva«. »Posel je bil sklenjen pravilno, ni bil nezakonit in to je ugotovilo tudi sodišče,« je poudaril.
