Tiskane izdaje
Zagreb – V pričakovanju končnega poročila o višini Agrokorjevih dolgov, ki naj bi ga objavili konec meseca, nastaja konzorcij hrvaških družb, ki so pripravljene prevzeti propadli koncern. Glavni pobudnik tega združevanja je hkrati tudi največji hrvaški upnik Agrokorja, in sicer rovinjska družba Adris, ki ji Agrokor dolguje več kot 250 milijonov evrov. Da bo Adris res naredil ta korak, je celo pričakovano.
Naložbene zmožnosti Adrisa ocenjujejo na milijardo evrov, družba pa se za svojo rast lahko zahvali monopolističnemu položaju svojih tobačnih izdelkov, ki so več let kraljevali na policah Konzuma. Ko je tobačne posle za 500 milijonov evrov prodal družbi BAT, je Adris dobil veliko vsoto denarja, ki ga zdaj vlaga v proizvodnjo hrane, turizem in zavarovalniške posle.
Save ni prevzel
Prevzel je tudi Croatio osiguranje, ni pa mu uspelo prevzeti slovenske Save, kar si tolmačijo kot še eno slovensko izsiljevanje, s katerim naj bi Hrvaško pripravili do tega, da bi sprejela arbitražno razsodbo v zvezi z mejo. S precej nižjimi zneski naj bi bili poleg Adrisa člani konzorcija še Franck, Podravka, Vindija, Kraš in Atlantic grupa.
V Adrisu poudarjajo, da so »pripravljeni skupaj z drugimi uspešnimi družbami iskati celovito rešitev za Agrokor, rešitev, ki bo v prid hrvaškemu gospodarstvu«. A medtem ko druge družbe – pri čemer gre večinoma za velike dobavitelje – podpirajo Adrisovo pobudo, so v Atlantic grupi za zdaj zadržani. Gre za družbo, ki mora o svojih namerah kljub vsemu najprej obvestiti borzo in šele nato medije. V hrvaški vladi so navdušeni. Podpredsednica Martina Dalić je izjavila: »Dobro je, da obstaja domači kapital, ki ga to zanima. Upam, da bo v prihodnje takih pobud še več.«
Ekonomski analitik Damir Novotny pa je za Delo izjavil, da je vse to »račun brez krčmarja, krčmar pa je v Moskvi«. Rusi se počutijo dvakratno ogoljufani. Najprej so jih »ogoljufali« s prirejanjem finančnih poročil, zaradi česar so proti Todoriću osebno in tudi proti Agrokorju vložili kazenske prijave, nato pa so jih izigrali še s tako imenovanim roll-up modelom, ki je bil očitno v prid ameriškemu visoko rizičnemu skladu Knigthead. Ta sklad je od 7. do 13. aprila dobil polovico obveznic, in to tako, da jih je kupoval za borih 30 odstotkov nominalne vrednosti.
Američani so si na račun modela roll-up, v katerem so Rusi lahko sodelovali z le desetimi odstotki, v stoodstotnem znesku zagotovili tudi obveznice in 480 milijonov evrov posojila. Prvi mož Sperbanke Herman Gref, ki je ogorčen zaradi te »goljufije brez precedensa«, je napovedal, da bodo svoje terjatve v znesku 1,4 milijarde evrov izterjali po sodni poti. Rusom ostaja možnost, da ta dolg izterjajo tudi z zaplembo premoženja v Srbiji in BiH, kjer lex Agrokor ne velja. V Mercatorju že imajo 18 odstotkov delnic. Sodni postopki proti Agrokorju sicer že potekajo v sedmih državah.
Zanimajo jih »biseri«
Čeprav se v Adrisovem sporočilu omenja »celovita rešitev«, se morebitni kupci najbolj zanimajo za »bisere«, kot sta Ledo in Jamnica. »Vse se mi zdi močno prenagljeno,« pravi Novotny in opozarja na »zapleten sistem jamstev med posameznimi družbami v koncernu, ki je skupaj vreden neverjetnih 2,5 milijarde evrov«. Pri tem so sodelovale tudi omenjene družbe, ki so za zadnje posojilo zastavile tisto edino, kar jim je še preostalo – nematerialno premoženje oziroma znamko.
Dokončne besede o usodi Agrokorja ne bo imela ne vlada ne konzorcij v nastajanju, ampak svet upnikov, ki ga bo šele treba ustanoviti. Ta svet bo nato lahko izbiral med tem, da bo aprila 2018 sklenjen sporazum, po katerem bi nato lahko začeli prodajati posamezne dele koncerna, in stečajem.
