Na Veliki planini se bodo lahko obiskovalci na praznik Marije Snežne to nedeljo udeležili tudi svete maše, ki bo potekala ob 11. uri v kapelici Marije Snežne nad pastirskim stanom. Praznik velikoplaninske zavetnice bo letos še zlasti slovesen, saj bodo proslavili 30. obletnico obstoja današnje kapele, ki so jo pastirji postavili natančno pol stoletja po postavitvi prve Plečnikove kapele, ki je žal ob koncu druge svetovne vojne pogorela.
Požig kapelice in več kot sto koč na Veliki, Mali in Gojiški planini ob koncu druge svetovne vojne je planini zadal velik udarec, saj so uničujoči plameni pogoltnili dobršen del njene neprecenljive arhitekturne dediščine, nekatere koče, zvezane iz okroglih brun, so bile stare tudi več kot 200 let. Po požigu so kmetje in pastirji mašo občasno opravljali ob preprostem oltarju kar na pogorišču, pozneje pa po pastirskih bajtah in se ves čas spogledovali z zamislijo, da bi na pogorišču postavili novo kapelico.
Plečnikova skica
Skico za prvo kapelo iz leta 1938 je pripravil arhitekt Jože Plečnik, njeno izdelavo pa so zaupali veščemu tesarju Hauteževemu Petru iz Sidraža, je zapisal arhitekt Vlasto Kopač. Kapela je bila prilagojena stavbam na Velikem stanu. Grajena je bila iz kamna in lesa, navzven so jo tesarji obili s smrekovimi skodlami, v notranjosti pa s smrekovim opažem. Njena notranjost je v dolžino merila 20, v širino pa 12 čevljev.
Načrte za današnjo kapelo je po Kopačevi predlogi narisal arhitekt Emil Fijavž. Pastirji, bajtarji, kmetje, gasilci in drugi ljubitelji planine so novo kapelo z manjšim zvonikom, a po zasnovi enako starejši predhodnici, leta 1988 postavili v pičlih treh mesecih, od maja do 7. avgusta, ko jo je blagoslovil slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. V kapeli še vedno občasno mašujejo, za božič pa pripravljajo tradicionalne polnočnice, ki se jih vsako leto udeleži dolga kolona pohodnikov z baklami v rokah.
Voden ogled
Na Veliki planini, kjer bodo temperature, kot pravijo v družbi Velika planina, precej nižje kot v dolini, si bodo lahko obiskovalci ogledali njene znamenitosti tudi na današnjem vodenem ogledu. Ta se začenja ob 10.30 na najvišji točki planine na Gradišču, konča pa ob 13.30 pri gostišču Zeleni rob, kjer se bodo lahko po potepu okrepčali z enolončnicami, kislim mlekom z žganci ali pa s sladkimi ali slanimi skutnimi štruklji, po katerih so v gostišču najbolj znani. Z lokalnim vodnikom si bodo poleg kapele Marije Snežne ogledali še Gradišče, jamo Vetern'co, Preskarjev muzej ter druge skrite in manj skrite kotičke Velike planine. Izvedeli bodo tudi marsikaj zanimivega o življenju pastirjev nekoč in danes in o značilnem velikoplaninskem siru trnič, ki so ga pastirji po vrnitvi v dolino podarjali svojim izvoljenkam. Prijave za ogled sprejemajo na booking@velikaplanina.si.
Pastirčkov dan
Najmlajšim pripravljajo v nedeljo zanimiv Pastirčkov dan. Nanj vabijo vse radovedneže, ki bi želeli postati pastirji za en dan. Zbrali se bodo ob 10.30 pred Preskarjevim muzejem, kjer bodo pastirske delavnice potekale do 14. ure. Obiskali bodo pastirje, si izdelali pastirski klobuk, se igrali pastirske igre, spoznali mitična bitja, ki živijo na Veliki planini, obiskali muzej in zakurili ogenj. Obiskala jih bo tudi kravica Vel'ka, nova maskota Velike planine.
