Leto od izginotja Tine, mami še upa

PODSABOTIN – Tina Škaper iz Podsabotina v Brdih je končala trgovsko šolo. Kot toliko drugih mladih zaposlitve pač ni dobila. Toda iznajdljiva 29-letnica se je kar dobro znašla, saj si je v želji po samostojnosti občasno našla delo; če ne v domovini, pa v tujini. Ker je izjemno rada potovala in spoznavala svet, se je, na primer, pred leti odpravila v Španijo, si poiskala delo in ostala tam tri mesece. Združila je prijetno s koristnim. Tudi sicer je dosti potovala, naučila se je več jezikov (špansko, portugalsko, angleško, italijansko), skratka, bistro dekle se je dobro znašlo. Nekaj zadnjih zimskih sezon je preživela v domu na Krvavcu, kjer je stregla gostom in tudi malo smučala. Zaslužila je in bila zunaj, v naravi, ki jo je imela tako rada, kar dokazujejo njene s pretanjenim občutkom posnete fotografije od vsepovsod.

Svoja opažanja in občutenja je Tina že kot otrok zaupala dnevniku, pozneje pa je svoje misli pretvarjala v pesmi, in to v slovenskem in angleškem jeziku.

Kup bolečin in zdravil

Ko smo se te dni, ob žalostni obletnici, pogovarjali s Tinino mamo, je o hčeri dejala, da je bila samostojna, pridna, natančna, skrbna in skromna. Povedala je, da niti ne vedo natančno, kako in zakaj je hčerko začela najedati depresija. Lani so se pojavile bolečine v glavi, dobila je zdravila, počutje je nihalo, pojavile so se določene spremembe. Pomoč so poiskali tudi na psihiatriji, kjer so za dodatek zdravljenju priporočili, naj se Tina vključi v stanovanjsko skupino pri Slovenskem združenju za duševno zdravje (Šent). Tina je v želji, da bi se stanje izboljšalo, soglašala in maja lani se je za tri mesece preselila v Piran, v stanovanjsko skupino. Program stanovanjske skupine je namenjen polnoletnim osebam, ki zaradi občasnih ali dolgotrajnih stisk in težav v duševnem zdravju potrebujejo strokovno pomoč in podporo.

Mati jo je večkrat obiskala, sicer pa sta bili redno na zvezi po telefonu in SMS-sporočilih. Konec junija lani, ko je bila mati spet na obisku, se je Tina slabo počutila. Naslednji dan je dobila visoko vročino, zaradi spremljajočih nevšečnosti so jo iz skupnosti poslali v psihiatrično ustanovo v Idrijo. Med materinim obiskom v Idriji je Tina kot že tolikokrat dotlej izrazila močno željo po ozdravljenju.

V petek, 26. julija 2013, so Tino odpustili in vrnila se je v Piran. Pozneje je vodja stanovanjske skupine materi povedal, da je tega dne brskala po internetu, nato je pripravila nahrbtnik in se dogovorila, da se v ponedeljek vrne. Ni povedala natančno, kam se odpravlja. Preden je odšla, je okoli 17. ure poklicala mamo in ji povedala, da se sprehaja po Kopru. Ko ji je mati rekla, da jo bo kmalu obiskala, je dekle odgovorilo, naj zdaj nikar ne hodi, saj se je komaj vrnila iz Idrije. »Čao, adijo, se vidimo,« so bile zadnje besede, ki sta jih spregovorili mati in hči. Nekaj ur pozneje, okoli 20.30, se je Tina oglasila še fantu oziroma prijatelju, potem pa je njen mobilni telefon umolknil.

Pogrešana

Tina Škaper že natanko leto dni velja za pogrešano. Za dekletom, vajenim popotovanj, ki si je v petek, 26. julija, lani na rame nadela nahrbtnik, od dokumentov pa vzela le osebno izkaznico, so izginile vse sledi.

Naslednjega dne mati na SMS-sporočilo ni dobila odgovora. V nedeljo enako, takrat so se že pritihotapile skrbi. »Mogoče počiva,« je sebe mirila mama. V ponedeljek je klicala v Šent v Koper. »Brez panike, Tina je rekla, da se vrne v ponedeljek,« so odgovorili. Toda mati je že napovedala, da bo obvestila policijo. »Počakajmo še 24 ur.« Ni imela miru, mati je vseeno šla na policijo in tudi tam dobila odgovor: »Počakajmo še 24 ur.« Končno se je premaknilo, še prej je mati slišala pripombo, da primer spada v Koper, ne v Novo Gorico. In je šla še v Koper. Na policijo in na Šent ter v piransko stanovanjsko skupino. Iz Tinine sobe je vzela nekaj stvari in jih nesla na policijo.

Iskanje

V preiskavi so locirali Tinin zadnji klic, prihajal je s Krvavca. Torej od tam, kjer je Tina tri leta zapored preživela zimsko sezono. Z zbiranjem obvestil so našli tudi tri fante, ki so jo 26. julija peljali iz Kopra do Cerkelj na Gorenjskem in jo tam odložili. Povedali so, da je Tino najbolj skrbelo, da se ji izprazni baterija v telefonu, kajti polnilnik je pozabila vzeti s seboj.

Po do zdaj znanih podatkih Tine na Krvavcu ni videl nihče. Bila je noč, ko se je dekle, povrhu vsega z neprimerno obutvijo, znašlo nekje v planini. Ob tem bi vsakdo pomislil, da se je najbrž zgodila nesreča, a za zdaj takih dokazov ni.

S Policijske uprave Nova Gorica so na vprašanje o pogrešani Tini Škaper odgovorili. »Na podlagi zbranih obvestil je obstajala precejšnja možnost, da bi pogrešana oseba lahko bila na območju Krvavca, zato je bila 25. septembra 2013 organizirana obsežna iskalna akcija, v kateri je sodelovalo 120 policistov in kriminalistov, večje število vodnikov službenih psov s psi, vključen je bil tudi policijski helikopter. Policija je od njenega izginotja zbirala obvestila tudi pri osebah, ki so jo nazadnje videle, vendar pogrešana 29-letnica ni bila najdena.«

Zdaj, leto dni po Tininem izginotju, ko za seboj ni pustila nobenih sledi, njeni najbližji še vedno upajo, da se ni zgodilo najhujše. A tako kot za vsakim nenadnim izginotjem se tudi v tem primeru skriva neko ozadje. Eni odidejo prostovoljno, drugi so v to prisiljeni, dogajajo se nesreče. In nekatere zgodbe pogrešanih oseb niso nikoli pojasnjene. Njihove usode ostajajo zavite v skrivnost, starši, prijatelji in znanci pa živijo v srhljivi negotovosti. Vsi pravijo, da je negotovost ubijajoča, saj nenehno sili k premlevanju: »Je živ ali mrtev?«

Tinina mati ni izgubila upanja. »Ne vem, kaj bi rekla, ta negotovost je najhujša. Tina je najmlajša od mojih treh otrok, dobro sva se razumeli, bila je pozorna do mene. Veste, preden je odšla, je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Nikoli ni izgubila upanja, vedno se je nekako znašla. Za Tino sem tudi po izginotju plačevala obe zavarovanji; ves čas me spremlja misel, kaj pa, če potrebuje zdravniško pomoč. Vse je malo čudno, nisem vraževerna, toda te dni, ko mineva leto dni, sem pomislila – morda me bo ob obletnici poklicala. Seveda mi misli uhajajo tja, kjer je bila nazadnje, nekje na Krvavcu. Bila je noč, je kam padla?«

Pred približno dvema mesecema je Tinini materi nekdo prenesel spodbudno sporočilo, ki pa ga je treba jemati z rezervo. »Tina je živa, živi nekje v Avstriji pri družini, kjer govorijo slovensko.«

Kakor koli, še vedno velja poziv vsem, ki bi pogrešano opazili ali kar koli vedeli o njenem izginotju, da o tem takoj obvestijo PU Nova Gorica (tel. 05/303-44-00), številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200.