Katera podjetja so kriva za bančno luknjo

Ljubljana − Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je objavila seznam kreditov, ki so bili prenešeni z NLB, seznam kreditov, in seznam kreditov, prenešenih z NKBM. Ob tem so objavili tudi podatke o svetovalnih pogodbah ter plače članov upravnega odbora.

Kdo so največji dolžniki, ki so bili preneseni z obeh bank?

Največji dolžniki, ki so bili prenešeni na slabo banko iz NLB, so gradbena podjetja, cerkvena holdinga Zvona ena in Zvon dva, T-2 in tako dalje.

Izpostavljenost DUTB do Vegrada in Vegrada-AM skupaj je 141 milijonov evrov. Do holdinga Zvon ena 115,4 milijona evrov in do Zvona dva 80,5 milijona evrov. Po višini izpostavljenosti pa ima T-2 do DUTB 95 milijonov evrov dolga, Sava 70,8 milijona evrov, GPG Inženiring 70,3 milijona evrov, Montavar 61,4 milijona evrov, Primorje 58 milijonov evrov, Energoplan 54,1 milijona evrov, Grep 51 milijonov evrov, Skupina Viator & Vektor 45,2 milijona evrov, ACH 44,5 milijona evrov terjatev, Cimos 42,2 milijona evrov, Konstruktor 38,9 milijona evrov, ES Gorica 33,6 milijona evrov, SCT 30 milijonov evrov, Kraški zidar 29,6 milijona evrov, Adrie Airways 29,3 milijona evrov, CG invest 24,8 milijona evrov in tako naprej.

Največji dolžnik, ki ga je Nova KBM prenesla na DUTB je Športni center Maribor, ki je konec septembra lani banki dolgoval skoraj 39 milijonov evrov. Mariborska banka je na DUTB prenesla tudi 22 milijonov evrov terjatev do Primorja v stečaju, 30 milijonov terjatev do MTB v stečaju, 17 milijonov evrov terjatev do družbe MIP v stečaju, dobrih 5 milijonov evrov terjatev do Dela Revij v stečaju, skoraj 30 milijonov evrov terjatev do Alposa v stečaju in dva milijona terjatev do SCT v stečaju. Na slabo banko je NKBM prenesla tudi terjatve do nekaterih finančnih holdingov: 10 milijonov evrov do Istrabenza, 6 milijonov do NFD holdinga, skoraj 10 milijonov do Pom-Investa, 7,5 milijona evrov do Merkurja in dobrih 14 milijonov evrov do kranjske Save. Na DUTB je mariborska banka prenesla tudi kredite nekaterih še delujočih družb, kot so Alpina (12 milijonov evrov), Cimos (19 milijonov) in SGP (18,6 miljona).

Izpostavljenost 3,3 milijarde evrov

Izpostavljenost DUTB do podjetij, ki sta jih NLB in NKBM prenesli na slabo banko, je 3,3 milijarde evrov. Od tega 2,3 milijarde do podjetij, ki so bile prenešenme z NLB in 972 milijonov evrov do podjetij, prenešenih z NKBM.

Za plače vodilnih v DUTB najmanj 83.000 evrov mesečno

Švedi Lars Nyberg, Carl-Johan Lindgren in Arne Berggren, ki so položaje neizvršnih direktorjev slabe banke zasedli 6. marca lani, so se dogovorili o mesečni plači v višini 10.000 evrov bruto, upravičeni pa so tudi do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, prehrane ter bivanja v Sloveniji.

Z letošnjim 9. januarjem so se jim pridružili še trije izvršni direktorji DUTB. Od tedaj Christopher Gwilliam in Janez Škrubej prejemata mesečno plačo v višini 21.533 evrov bruto, Aleš Koršič pa 9800 evrov bruto, piše STA.

Začela veljati novela ZDIJZ

DUTB je objavila seznam, ker je začela veljati novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po kateri je DUTB lahko javno razkrila podatke o nanjo prenesenih slabih posojilih v okviru sanacije bank in s katero se obveznost posredovanja informacij javnega značaja širi na podjetja v večinski lasti države ali občin.

DUTB je tako lahko objavila podatke o posojilih, ki so bila z NLB in NKBM prenesena nanjo. Objavili so podatke o dolžnikih in bruto izpostavljenost slabe banke na 30. september lani.

V DUTB načrtujejo, da bi pred iztekom trimesečnega roka vzpostavili informacijsko sobo. Šlo bi za poseben, ustrezno varovan prostor, opremljen z računalniki z urejenim dostopom do celotne prejete dokumentacije, kjer bodo lahko zainteresirani pridobivali podatke. Predlagali bodo tudi nadgradnjo sistema za zagotovitev spletnega dostopa.

Po danes uveljavljeni noveli zakona bomo morali podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla posredovati tudi podjetja v večinski lasti države ali občin, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. V vsakem primeru pa bodo morala razkriti še podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.

Podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v stoodstotni javni last pa bodo spletno objavljeni oziroma vključeni v spletno aplikacijo, ki jo bo vodila Uprava za javna plačila in bo vzpostavljena v roku 6 mesecev.