Odzvali so se v NSi, kjer od vlade, MF in NLB pričakujejo informacije, podobno poslanka Alenka Bratušek. Po oceni poslanca Bojana Dobovška je treba redefinirati odnos do Hrvaške.
Potem ko je hrvaško ministrstvo za finance v ponedeljek za ameriško agencijo Bloomberg potrdilo, da je NLB izplačala denar po dveh pravnomočno izgubljenih tožbah na hrvaških sodiščih, od slovenskih institucij še vedno ni nobenih uradnih podatkov glede tovrstnih informacij, ki so sicer v javnost prišle minuli četrtek. Zadeve ne komentirajo ne v NLB, kot tudi ne na ministrstvu za finance (MF) in ministrstvu za zunanje zadeve, v kabinetu predsednika vlade pa se na klice ne odzivajo.
Koalicijske poslanske skupine informacij ne komentirajo. Minister za zunanje zadeve in prvak DeSUS Karl Erjavec je sicer v petek v izjavi za STA povedal, da je vlada o problemu že razpravljala in da je "ogorčena", ker je prišlo do poplačila ene od tožb s strani NLB.
Včeraj se je odzvalo le nekaj strank. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je za STA pojasnil, da natančnih podatkov o teh izplačilih NLB nimajo oz. jih niso prejeli ne od banke, ne od vlade in ne od ministrstva za finance, vendar jih bodo zahtevali. Spomnil je namreč, da je NLB še vedno v državni lasti in mora vsak državljan vedeti, kaj se dogaja z njegovo lastnino.
Jih pa v stranki po Horvatovih navedbah močno skrbi, saj ugotavljajo, da je memorandum, podpisan na Mokricah leta 2013, dejansko padel oz. da ga hrvaška stran ne spoštuje. "Imamo še en primer nespoštovanja mednarodnih dogovorov s strani Hrvaške," je opozoril. Po njegovih ocenah je ta zadeva močno povezana s privatizacijo NLB, s katero pa država zelo zamuja in ne spoštuje svojih zavez. Horvat sicer ne želi ugibati, kaj to pomeni za primere drugih hrvaških tožb proti NLB.
Po besedah Bratuškove je žalostno, da te novice beremo od tuje agencije ter ministrstvo za finance, vlada ali NLB ne povedo, kaj so s tožbami naredili. Seveda je po njenih navedbah podpisan memorandum, ki govori nasprotno, zato je to problematično za našo državo. "Če je NLB res plačala, je vprašanje, kaj vse ostale zahteve, ki čakajo v vrsti, pomenijo za njeno bilanco ter kapitalsko ustreznost," je za STA poudarila Bratuškova.
Po njenih navedbah je zdaj težava finančno majhna, a v nadaljevanju lahko to pomeni za banko 400 milijonov evrov. "Upam, da v NLB, na vladi in na ministrstvu za finance vedo, kaj delajo," je dodala. Bratuškova pričakuje, da v kratkem javno povedo, kaj se dogaja s plačilom obeh tožb. Ob tem svari, da se nam lahko zgodi še drug udarec za NLB, in sicer, da bi Evropska komisija zahtevala vračilo celotne državne pomoči. Upa, da se vlada zaveda, kaj to za banko pomeni.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek pa meni, da mora Slovenija redefinirati celoten odnos do Hrvaške in se postaviti kot država v odnosu do institucij EU.
Hrvati po njegovih navedbah že ves čas ne spoštujejo dogovorov, "mi pa moramo biti na to pripravljeni in voditi proaktivno, ne pa reaktivno politiko, kot jo vodi vlada, sploh pa zunanje ministrstvo". Po Dobovškovem mnenju bi morala Slovenija že tedaj, ko je bil problem preimenovanje LB v NLB, vedeti, kaj nas lahko čaka.
Neuradno naj bi sicer NLB plačala zahtevke na podlagi najmanj ene sodbe za prenesene devizne vloge varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki, kar naj bi bilo glede na dolgoletno politiko Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa vendarle ni ustavila sodnih postopkov proti LB oz. NLB.
Neuradno naj bi finančno ministrstvo pripravljalo rešitve za problematiko prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje LB, o tem pa naj bi vlada menda razpravljala prihodnji teden.