Prejšnji mesec so v ljubljanskem živalskem vrtu odprli severni del vrta, ki je bil zaradi uničujočega žledoloma in zahtevne sanacije po ujmi za obiskovalce zaprt kar štiri leta. Sočasno s koncem obnove severnega območja so tudi prvič predstavili nove živali, ki so jih naselili v prostorne ograde na prenovljenem območju.
Da obiskovalci dosežejo najsevernejši del ljubljanskega živalskega vrta, morajo premagati 16- oziroma 21-odstotni klanec, odvisno od tega, po kateri poti se odpravijo. Vendar ni rečeno, da bodo po vzponu takoj uzrli par losov, ki si v gozdnatem delu vrta deli skoraj 2500 kvadratnih metrov veliko novo ogrado z notranjim bivališčem, ki te mogočne živali varuje pred dežjem in vetrom. Olaf in Eli, kot so ljubljanski parček losov s pomočjo spletnega glasovanja nedavno poimenovali obiskovalci, sicer nista plašna in se oskrbnikom rada približata, a nista vedno pripravljena na srečanje z obiskovalci, predvsem s tistimi bolj glasnimi, pojasnjujejo v živalskem vrtu.
Rogovi bolj za razkazovanje
Lose so v ljubljanskem živalskem vrtu v preteklosti že imeli, a jih zdaj nekaj let pod Rožnikom ni bilo. Dve leti stara največja predstavnika družine jelenov sta v Ljubljano pripotovala že lansko pomlad. Nekaj časa sta se v nadomestnih ogradah privajala na okolje in čakala, da postavijo njuno novo domovanje. Samec Olaf, ki je tudi po spletnem glasovanju obdržal svoje rojstno ime, je pripotoval iz avstrijskega živalskega vrta v Innsbrucku. Trenutno je še nekoliko manjši od samice, zaradi svoje mladosti pa še tudi nima povsem razvitega za lose značilnega ploščatega in vilastega rogovja. Ko bo odrasel, bo Olafovo rogovje lahko doseglo razpon več kot dva metra in bo lahko težje od tridesetih kilogramov.
Losi so samotarji, samci in samice se v naravnem okolju družijo le v času parjenja. Takrat samci razkazujejo svoje rogove, kot pomoč pri spopadu z drugim samcem pa jih uporabijo redko, saj se šibkejši samec običajno umakne in samico »prepusti« močnejšemu. Po parjenju samcem rogovje odpade in takrat je glavna samica, ki rogov nima. Olafu pod Rožnikom dela družbo dve leti stara samička Eli. Kot eno leto stara Elvy je v Ljubljano pripotovala iz švicarskega živalskega vrta ZOO Wildnispark Zürich.
Prehranski specialisti
Čeprav so losi največji kopenski sesalci Evrope, samci denimo lahko tehtajo do 800 kilogramov, se dobro znajdejo tudi v vodi. Tja se najraje odpravijo po hrano. So namreč dobri plavalci in se po vodno rastlinje, s katerim si zagotovijo dovolj soli v prehrani, potopijo tudi do pet metrov globoko. »So prehranski specialisti, zato je njihova oskrba zelo zahtevna,« pojasnjujejo v živalskem vrtu.
Poleg vodnih rastlin radi objedajo veje z listi, s katerih pojedo tudi lubje. V jaslih v ogradi imajo zato ves čas na voljo lucerno, veje listopadnih in iglastih dreves ter lizalni kamen za divjinske živali, oskrbniki Olafu in Eli dodajajo tudi brikete iz lucerne in posebne brikete za listojede sesalce. »Za priboljšek pa jabolka ali korenje,« dodajajo v živalskem vrtu.
