Tiskane izdaje
Uspeh prof. dr. Marte Verginella in njenega raziskovalnega projekta je, upajmo, zamajal podobo o slovenski humanistiki in s tem tudi o slovenskem zgodovinopisju kot domačijskem brkljanju ljubiteljev preteklosti, ki menda ne znajo komunicirati v angleščini. Velik uspeh je dosegel tudi prof. dr. Sašo Jerše z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.
Jerše je lani pri založbi Böhlau, eni najuglednejših založb z nemškega govornega območja, objavil knjigo Im Schutz und Schirm des Reiches (Pod varstvom in v zavetju cesarstva), v kateri temeljito analizira poslanstva notranjeavstrijskih deželnih stanov na državnih zborih v Regensburgu v letih 1575 in 1576 ter pojasnjuje »zunanjo« politiko notranjeavstrijskih dežel v 16. stoletju.
Res je, da je knjiga napisana v nemščini, vendar tudi dela, pisana v »neangleščini«, dosežejo vse tiste, ki se v zgodovinopisju resno ukvarjajo s tematiko, povezano s kakšnim določenim prostorom. To velja tudi za Jeršetovo monografijo.
Predigra modernega časa
Da je zgodovina tuja dežela, kjer ljudje delajo stvari drugače, je med zgodovinarji zelo znana primerjava, ki strnjeno izraža odnos do preteklosti in je bila odgovor kulturnozgodovinskega izhodišča na socialnozgodovinsko izhodišče. Slednje je v svojem raziskovanju velikih tem, kot sta modernizacija in urbanizacija, obdobje med koncem 15. in koncem 18. stoletja razumevalo predvsem kot predigro modernega časa in mu s tem odvzelo neponovljivo zgodovinsko samosvojost.
Jerše se je odpravil v tujo in samosvojo deželo. Sam nekajkrat zapiše, da je odšel v 16. stoletje. S tem je implicitno nakazal svojo zavezanost sodobni kulturni zgodovini. Jerše namreč izrazito tradicionalno politično-diplomatsko temo, ki je z vidika vélike politike Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti pravzaprav precej obrobna, obravnava s koncepti in prijemi sodobne kulturne zgodovine. Ta kulturo razumeva kot izhodišče in lepilo preostalih družbenih pojavov. V tem izhodišču je kultura celota vseh človeških praks in pomenov, ki jih zgodovinski akterji pripisujejo svojim dejanjem in svetu, v katerem živijo in delujejo.
Mikroskop mikrozgodovine
Človek je žival, parafrazira Kanta C. Geertz, ki visi v mreži pomenov, ki jih je sam spletel. Če hoče zgodovinar odkriti pomene, s katerimi ljudje v tuji deželi poskušajo obvladati svoj svet, svojo, nam tujo deželo, potem se mora skrbno posvetiti tudi nepomembnostim, podrobnostim, prečrtanim besedam, zastrtim intencam, zamolčanostim in dvoumnostim, strahovom, upanjem in razočaranjem, simbolom in znakom. Uporabiti mora mikroskop mikrozgodovine, kajti skozi okular mikroskopa se podrobnosti in nepomembnosti v politiki, ki je tema Jeršetove raziskave, pokažejo kot izraz »duha« politike tako na simbolni kot instrumentalni ravni. Zgodovinarjev mikroskop je pozorno branje in čuječe razbiranje pomenov. Jerše uporablja elektronski mikroskop.
Sašo Jerše v svoji monografiji na politični proces, diplomatske akcije in trike ter na priprave na poslanstva ne gleda s formalnopravnega vidika ali z vidika dogodkov, temveč z vidika mentalnega okvira, ki modulira in osmišlja besedna in nebesedna ravnanja udeležencev. V prvi vrsti ga zanima mentalno orodje, ki je konstitutivna prvina političnega, v konkretnem primeru diplomatskega procesa. Ker so mentalni okvir, sistem vrednot, motivacije, pričakovanja, značilne besede in kretnje bistvene sestavine političnega, se sicer relativno samostojni simbolna in instrumentalna plat političnega procesa neločljivo prepleteta.
Prav v prikazu te prepletenosti je jedro Jeršetovega kulturnozgodovinskega izhodišča. In prav z brezkompromisno analizo tega prežemanja je Jerše, ki je diplomiral in doktoriral v Ljubljani, magistriral pa na CEU v Budimpešti, prepričal uredniški odbor založbe Böhlau in številne poslušalce na predstavitvi knjige decembra lani na dunajski univerzi. Omejitev na poteh po tujih deželah se zgodovinarji dobro zavedamo. Tudi na vprašanje, ali se v podrobnostih skriva hudič ali ljubi bog, ne znamo povsem dobro odgovoriti. Vemo pa, kaj je potovanje k drugemu: l'enfer, c'est les autres.
