Tiskane izdaje
Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica (RDEG) od leta 2011 odkriva nepravilnosti pri delovanju podružnice celjskega podjetja Ekosistemi na lokaciji nekdanje opekarne v Zalogu pri Novem mestu. Dokazno gradivo so pošiljali na vse relevantne naslove v državi, odgovorov pa niso dobili.
»Do zdaj se nikoli nismo upirali obstoju obrata za predelavo nenevarnih odpadkov. Zahtevali smo le, da ga je treba sanirati in njegovo delovanje uskladiti z veljavnimi zakonodajnimi predpisi,« je v pogovoru za Delo povedal predsednik RDEG Aleš Plut. »Zdaj ko so nas vsi izdali, hočemo, da občina iz občinskega podrobnega prostorskega načrta izloči kakršnokoli zbiranje odpadkov.« Hkrati bodo začeli zbirati tudi podpise za peticijo za prenehanje delovanje Ekosistemov in jim tudi predlagali, da pristopijo k skupinski tožbi proti Ekosistemom in državi, »ki nas je popolnoma izdala. Pritožili se bomo do najvišje sodne instance.«
Na Agencijo RS za okolje bodo podali zahtevo za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja Ekosistemom, na premiera Mira Cerarja pa bodo naslovili odprto pismo, naj ustanovi posebno komisijo, ki bo spremljala vse aktivnosti od odvzema okoljevarstvenega dovoljenja in zaprtja obrata do sanacije ter na koncu izdelala poročilo. Vse stroške sanacije in tudi gašenja požara, odškodnine za ogrožanje zdravja gasilcev in prebivalcev morajo nositi Ekosistemi in tisti, ki so jim izdali dovoljenje za delovanje.
Predsednik RDEG Aleš Plut. Foto: Osebni arhiv
Ekosistemi imajo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo nenevarnih odpadkov, niso pa edini poslovni objekt na tej lokaciji, je dejal direktor, ko smo ga vprašali, ali so v obratu skladiščili tudi nevarne odpadke, ki so jih videli tudi gasilci. V podjetju ONM – Energija pa je res navedeno ravnanje z nevarnimi odpadki.
Kot razumem, ima ONM – Energija okoljevarstveno dovoljenje kot podjetje, dejavnost lahko izvaja drugje, vendar ne v tem obratu. Ekosistemi so uradno lastnik obrata in imajo v Zalogu svoje upravne prostore, vendar po nepreverjenih informacijah tja odpadke vozijo oziroma so vozili tudi Koto, Dinos … Ko je tam bil še opekarniški dimnik, so v obratu sežigali marsikaj. Z odpadki delajo kot svinja z mehom, vsakdo vanj lahko pripelje, kar hoče, ker so vrata na stežaj odprta.
Po besedah glavne inšpektorice za okolje so v Ekosistemih od leta 2014 opravili šest inšpekcijskih pregledov, izdane so bile štiri ureditvene odločbe. Sliši se veliko.
Inšpekcija dela po liniji najmanjšega odpora. Inšpektor pride do vhoda podjetja in malo pokuka noter. Če ga je RDEG obvestil, da podjetje nima lovilca olja, je izdal odločbo, v podjetju so zabetonirali 150 kvadratnih metrov, na sredini namestili lovilec olja, inšpektor je naredil kljukico. Inšpekcija ne opravlja svojega dela, ker če bi ga, v podjetju ne bi bilo nevarnih odpadkov.
Vaše društvo že več let opravlja delo različnih inšpektoratov …
Hvaležni bi nam morali biti, namesto tega pa nas zavirajo. Leta 2013 smo na ministrstvu za okolje direktorju direktorata za okolje in glavni inšpektorici za okolje predstavili celovito problematiko. Direktor se je čudil, kako lahko podjetje deluje, če zbira gradbene in komunalne odpadke, za katere nima dovoljenja. Odziv je bil tak, da smo računali, da bodo postopke za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja sprožili že naslednji teden. Ko smo čez 14 dni vprašali, kaj se dogaja, so nam dejali, da so zamenjali direktorja direktorata in glavno inšpektorico za okolje.
Zakaj Ekosistemi ne bi smeli pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja?
Vzrokov je več. Ko so začeli opravljati dejavnost zbiranja in predelave odpadkov, ki je popolnoma drugačna od opekarniške, na obratu niso pridobili dovoljenja za spremembo namembnosti objektov, kjer so odpadke shranjevali. Obrat je bil degradiran, tudi tam, kje so bila tla asfaltirana in betonirana, je bilo vse preperelo in porozno. Velik del obrata pa je kar na zemlji.
Za dejavnost zbiranja in predelave odpadkov veljajo zelo stroge zahteve za ureditev notranjih in zunanjih površin. Surovino je treba shranjevati pod streho, oni pa so jo ves čas imeli zunaj in le delno pod streho. Odpadne kocke plastike so pokrili s polivinilom in inšpektor je bil zadovoljen.
Odpadke je dovoljeno shranjevati najdlje eno leto, oni pa so nekatere skladiščili tri leta.
Nadzora nad izcednimi vodami ni bilo; po stari meteorni kanalizaciji opekarne se te zlivajo na cesto in z nje na okoliška travnika. Obrat ni priključen na kanalizacijo – to so najosnovnejše infrastrukturne zahteve.
Okoljevarstveno dovoljenje lahko imaš, vendar to ni dovolj. V njem zelo jasno piše, kako mora biti obrat urejen. Pri poskusnem obratovanju je treba opraviti natančen pregled in šele zatem Agencija RS za okolje podjetju okoljevarstveno dovoljenje podeli oziroma mu ga odvzame, če ni izpolnilo vseh zahtev.
Če bi pristojne službe obiskale obrat, bi postopek podelitve okoljevarstvenega dovoljenja ustavile. Če pa so ga in postopka kljub temu niso ustavile, so krive in so izdajalke naše narave in okolja.
Podjetje obrata tudi nima v celoti zagrajenega. Zadaj brez težav lahko prideš noter in zakuriš, kar hočeš.
24-urno požarno varovanje je uvedlo šele po prvem požaru leta 2013.
O požarni varnosti je škoda govoriti, ker objekt nikoli ni bil urejen. Šele zdaj je Straža zaradi občinskega podrobnega prostorskega načrta gospodarske cone Zalog naredila hidrantno omrežje, ki, kot kaže, v času požara še ni bilo predano v delovanje. Če že nimajo hidrantnega omrežja, bi morali imeti vsaj bazen ali ogromno cisterno, ki bi omogočila učinkovito prvo gašenje. To je pristojnost požarnega inšpektorja. Ko je prvič gorelo, bi moral iti na teren.
Njihova požarna varnost je bila takšna, da so v sobo nekdanje upravne stavbe pisarne naselili človeka, ki je objekt nadzoroval 24 ur.
Kje je v tej zgodbi vodstvo občine Straža? Župan nam je dejal, da ste sodelovali pri opozarjanju na nepravilnosti v podjetju.
Tega sodelovanja ni bilo. Župan si predstavlja, da sodeluje, če »sočustvuje« z nami. Občina mora po svojih poteh vplivati enako kot mi oziroma ima še več pristojnosti. Župan je odgovoren za vse, kar se dogaja v občini.
Ekosistemom naj bi že ponudil alternativno lokacijo v občini.
To je povsem mogoče. Čez hribček za obratom so že dolgo opuščeni svinjaki, pred njimi pa je obrtniški obrat − kot nalašč za lopove, ki iščejo degradirane obrate, le za silo popravijo streho in brez dovoljenj delajo naprej. Vanje nič ne vložijo, a ne zato, ker ne bi imeli denarja, ampak ker so navadne barabe!
Napovedali ste zbiranje podpisov za peticijo, s katero boste zahtevali prenehanje delovanja Ekosistemov.
Štab še ni bil ustanovljen, bomo pa poskusili združiti dve zadevi. Podpisov ne bomo zbirali le v Zalogu, ampak tudi na Potoku, v Prečni, Straži in Novem mestu. Od občine Straža bomo zahtevali takšno spremembo občinskega prostorskega podrobnega načrta, da na tem območju ne bo več mogoče zbirati odpadkov, ne nenevarnih ne nevarnih.
Hkrati bomo podpisnikom peticije predlagali, da pristopijo k skupinski tožbi proti Ekosistemom in − upam, da tudi − proti Republiki Sloveniji, ki nas je popolnoma izdala. Pritožili se bomo do najvišje sodne instance. Če nam ne bo uspelo, bomo šli po dolgi poti v Strasbourg. Uspelo pa nam bo, ker imamo zbrane vse dokaze.
