Kad je SDH zatožil Cerarju in ministroma

Kadrovalne iskre med Kadom in SDH - Kad v dopisu opozarja, da holding ne upošteva njihovih kadrovskih želj.

Objavljeno
18. avgust 2017 16.59
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Kad je nezadovoljen, ker SDH v skupnih naložbah ne upošteva njihovih interesov in kadrovskih predlogov. Na začetku avgusta je na to v dopisu opozoril predsednika vlade Mira Cerarja, ministrico za finance Matejo Vraničar Erman in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, smo izvedeli.

V Kapitalski družbi (Kad) zadeve ne komentirajo, po naših informacijah pa je tak dopis nastal na pobudo nadzornega sveta družbe, podpisala pa sta ga prvi nadzornik Stane Seničar in predsednik uprave Bachtiar Djalil. V dopisu opozarjajo, da Slovenski državni holding (SDH) pri glasovanju na skupščinah družb, kjer sta solastnika tako SDH oziroma država kot Kad, prvi ignorira interese in predloge Kapitalske družbe. V Petrolu, Telekomu Slovenije in Luki Koper je, denimo, Kad ostal brez svojega predstavnika v nadzornem svetu. Še posebno pa jih moti, da od SDH v zadnjem trenutku prejmejo predlog imen za nadzornike družb, tako da Kadu ne uspe izvesti niti svojih postopkov za ocenjevanje kandidatov.

SDH: Večinoma usklajeni

Zakon o SDH določa, da pri skupnih naložbah glasovalne pravice na skupščinah tudi v imenu Kada izvršuje holding. Pri tem se mora usklajevati s Kadom in upoštevati njegove posebnosti, če so stališča različna, SDH lahko glasuje po svoji presoji. Na to se sklicujejo tudi v SDH, kjer zatrjujejo, da imajo s Kadom vsak teden sestanek, kjer usklajujejo upravljavska stališča. Pravijo, da se trudijo, da bi nominacijske postopke za presojo nadzorniških kandidatov izvedli kar se da hitro. »Z redkimi izjemami se nominacijski postopki izvedejo tako v SDH kot Kadu in stališča glede kandidatov se tudi uskladijo,« trdijo in dodajo, da predlagani kandidati vedno opravijo akreditacijski postopek v SDH.

Na ministrstvu za finance so prejem dopisa potrdili. Ministrstvo za finance je prejelo dopis Kada, v katerem ta opozarja, da »se SDH pri izvrševanju upravljavskih pravic na skupščinah v skupnih naložbah Kada in SDH oziroma države ne usklajuje s Kadom, kadrovske predloge pa da pošilja tako pozno, da Kad ne more opraviti niti akreditacijskih postopkov«, pojasnjujejo na ministrstvu. Kot ugotavljajo, iz celotnega dopisa izhaja, da je glavni problem upravljanja kapitalskih naložb v postopku imenovanja članov nadzornega sveta.

Zato napovedujejo, da bo ministrstvo za finance opravilo razgovore s člani uprave obeh družb in zahtevalo ustrezna pojasnila. »Ministrstvo za finance od obeh družb, ki sta v državni lasti in ki upravljata državno premoženje, pričakuje, da se jima bo uspelo dogovoriti glede imenovanja članov nadzornih svetov družb v neposredni ali posredni državni lasti,« dodajajo.

Cerar pričakuje pojasnila

Tudi predsednik vlade Miro Cerar od obeh institucij pričakuje, da bosta odgovorno upravljali državno premoženje ter da se bosta v skladu z zakonom in svojimi pristojnostmi zmogli dogovoriti glede imenovanja članov nadzornih svetov državnih družb. Premier od pristojnega ministrstva pričakuje ustrezna pojasnila o delovanju obeh institucij.

Odgovora ministra Počivalška nismo prejeli.

Razhajanja in boj za prevlado med upravljavci niso nič novega. Okoli tega se je iskrilo že v času nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Takratni zakon je namreč predvidel, da AUKN v imenu in za račun Kada in Soda (predhodnika SDH) izvršuje glasovalne pravice naložb, kjer upravljavca presegata četrtinski delež ali 20 milijonov evrov knjigovodske vrednosti. AUKN pa je z nekaterimi statutarnimi spremembami poskušal celo zmanjšati samostojnost vodstev Kada in Soda pri tem, prav tako pa niso bili vedno upoštevani interesi posamezne družbe. Tako je, denimo, agencija leta 2012 glede lastnih delnic Gorenja na skupščini glasovala drugače, kot je hotel Kad. 

Lani rast donosa

Ker je bilo lani prvo polno leto, ko je za SDH veljala strategija upravljanja kapitalskih naložb države, nas je zanimalo, ali je holding pri tem dosegel zastavljene cilje. Strategija namreč predvideva, da bi moral donos državnih družb, skupaj z naložbami SDH in Kada, doseči 6,3 odstotka. Ker družbe čakajo na konsolidirane rezultate, ministrstvo za finance končnih podatkov še nima, ti bodo na voljo po 31. avgustu. Prve številke pa kažejo, da je donos neposrednih državnih naložb lani dosegel 5,4 odstotka, SDH pa 9,7 odstotka, kar skupaj znaša 5,8 odstotka. To pa ne vključuje donosa naložb, ki jih upravlja Kad, ki naj bi se prav tako prišteval v končen rezultat. Tako da še ni znano, ali bo dosežen cilj iz strategije.

Donos državnega portfelja se je povišal za 1,2 odstotka, donos SDH pa je bil 1,4 odstotka nižji, donos skupnega portfelja je poskočil za 1,1 odstotne točke. Najbolj (za tri odstotke) je zrasel donos naložb v finančni sektor, medtem ko je donos realnega sektorja krepko zdrsnil (za 7,4 odstotka).