Je odločitev ministrstva o Pro Plus zakonita ali ne

Ministrstvo za kulturo: Naša odločitev je zakonita, posamezno pravno mnenje na to ne more vplivati.
Fotografija: V skladu z zakonodajo so pravni posli, za katere bi bilo potrebno soglasje ministrstva, pa ga ni, nični. FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
V skladu z zakonodajo so pravni posli, za katere bi bilo potrebno soglasje ministrstva, pa ga ni, nični. FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo

Ljubljana – Potem ko smo v Delu razkrili, da bi moral prevzemnik družbe Pro Plus po mnenju Inštituta za upravno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga vodi dr. Rajko Pirnat, pridobiti soglasje ministrstva, vztraja to pri svojem. Pravijo, da postopka ne morejo obnoviti in da je njihova odločitev zakonita. To, da obnova postopka ni dovoljena, še ne pomeni, da je sklep ministrstva pravilen in zakonit, pa pravi dr. Pirnat.

Ministrstvo za kulturo je lani, spomnimo, odločilo, da družbi Slovenia Broadband, prevzemniku družbe Pro Plus, edine lastnice izdajateljev programov Pop TV in Kanal A, »ni potrebno pridobiti predhodnega soglasja« ministrstva. Pojasnjevali so, da zakon soglasje ministrstva zahteva za pridobitev deleža v izdajatelju, ne pa v njegovem lastniku. V inštitutu nasprotno pravijo, da zakon ne določa, kako nekdo pridobi delež v izdajatelju, zato je treba posredno in neposredno pridobitev po njihovo enačiti.
 

Ministrstvo: »Ne da soglasje ni potrebno …«


Ministrstvo smo vprašali, ali vztrajajo, da prevzemnik Pro Plusa soglasja za prevzem ne potrebuje, kot so zapisali v odgovoru na njihovo vlogo za soglasje. Zdaj pravijo, da se »natančni odgovor glasi, ne da takšno soglasje ni potrebno, ampak soglasja v tej zadevi sploh ni bilo možno izdati«, saj da po zakonu o medijih ni pravne osnove za odločanje. Kot so pojasnili v nadaljevanju, razumejo zakon tako tudi stranke v postopkih, saj da ministrstvo nikoli prej ni prejelo vloge za izdajo soglasja k pridobitvi deleža v lastniku izdajatelja medija.

Po mnenju Inštituta za upravno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga vodi dr. Rajko Pirnat (na sliki), bi moral prevzemnik družbe Pro Plus pridobiti soglasje ministrstva. FOTO: Blaž Samec/Delo
Po mnenju Inštituta za upravno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga vodi dr. Rajko Pirnat (na sliki), bi moral prevzemnik družbe Pro Plus pridobiti soglasje ministrstva. FOTO: Blaž Samec/Delo


Da se ministrstvo pri razlagi zakona sklicuje tudi na mnenje strank, katerih vloge obravnava, je vsaj neobičajno, a spomniti velja, da so že odvetniki družbe Slovenia Broadband v sami vlogi izrazili dvom, da potrebujejo soglasje. Vlogo so kljub vsemu posredovali »iz previdnosti in razlogov celovitosti postopka … z namenom odprave možnosti za nastanek kakršnih koli pomanjkljivosti ali nejasnosti«. Ko jim je ministrstvo potrdilo, da soglasja ne potrebujejo, so kljub vsemu zaprosili še za odločbo, s katero bi to ministrstvo tudi uradno potrdilo. Dobili so sklep o zavrženju njihove vloge.



Na ministrstvu so že pred časom pri Inštitutu za upravno pravo tudi sami preverjali, ali bi lahko postopek obnovili, a pojasnili so jim, da ne. Na to se zdaj sklicuje tudi minister za kulturo Tone Peršak. »Dejstvo, da zoper sklep obnova postopka ni dovoljena, ne pomeni, da je sklep o zavrženju, ki ga je izdalo ministrstvo za kulturo, pravilen in zakonit,« pa se je na izjavo ministra, povzeto na STA, odzval dr. Pirnat. »Ker na podlagi postopkov s pravnimi sredstvi ni bilo ugotovljeno, da bi bila predmetna odločitev ministrstva nezakonita, ter posledično ni bila odpravljena oziroma razveljavljena, se v skladu s pravnim redom šteje za zakonito,« pravijo na ministrstvu za kulturo in dodajajo, da na to »pa nikakor ne more vplivati posamezno pravno mnenje«.
 

Odločitev preložili na registrsko sodišče


V skladu z zakonodajo so pravni posli, za katere bi bilo potrebno soglasje ministrstva, pa ga ni, nični. Je pogodba o nakupu Pro Plus, s katerim mora sicer soglašati še Agencija za varstvo konkurence (AVK), nična ali ne? Na ministrstvu za kulturo menijo, da »vprašanje ničnosti ni relevantno«, po pojasnilih ministra Peršaka pa bo o tem, ali je soglasje potrebno ali ne, zdaj odločalo registrsko sodišče. To bo, če bo varuh konkurence dal zeleno luč poslu, prejel predlog za vpis novega lastnika v sodni register, ali to lahko stori brez soglasja kulturnega ministrstva ali ne, pa je zanimalo tudi naročnika pravnega mnenja pri Inštitutu za upravno pravo. To je, spomnimo, zapisalo, da bi registrsko sodišče vlagatelja najprej pozvalo k predložitvi soglasja, če ga ne bo, pa bi predlog za vpis zavrglo.

Komentarji: