Obisk gora po slabšem začetku sezone narašča
V prvi polovici poletja v gorah največ tujcev – a gore niso le Triglav.
Odpri galerijo
Planinci se pogosto povzpnejo na Stol in druge vrhove v Karavankah. FOTO: Blaž Račič
Jesenice – Slovenske gore tudi letos privabljajo množice pohodnikov. Kljub slabšemu obisku na začetku sezone, ki je bil posledica slabega vremena, v Planinski zvezi Slovenije (PZS) do konca tega meseca, ko je planinska sezona na vrhuncu, pričakujejo velik obisk. Pohodnike pozivajo, naj izbor ture prilagodijo svojim sposobnostim, opremi in vremenu.
Aleš Štefe, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom, dosedanjo sezono ocenjuje za dobro. Tujcev je precej več kot lani, število domačih pohodnikov je primerljivo z lanskim. Med tednom se jih v domu ustavi nekaj sto, ob vikendih pa jih, kot je povedal Štefe, zaradi obilice dela sploh ne morejo prešteti. Opaža, da tujci za pohodniške cilje ne izbirajo le Stola, ampak tudi manj zahtevne poti, med pohodniki je vse več primerno opremljenih in obutih. Planinci upoštevajo priporočila (glede opreme, vremena) in izberejo takšne pohodniške cilje, ki jih lahko dosežejo (Ajdna, Potoška planina, Zabreška planina).
Tujcev slabo vreme ne odvrne od poti v gore, je povedal Štefe, saj v domu počakajo kakšen dan ali dva, če vreme ni primerno za naskok na Stol, in se nanje povzpnejo, ko je lepo. Nizozemski planinec Maarten Cramer počitnic ne mara preživljati v mestih in turističnih centrih, mir, tišino, lepe razglede pa raje poišče v objemu gozdov in planinskih vrhov. Dodal je, da bo o obisku slovenskih gora povedal svojim prijateljem doma, in napovedal, da se bo v prihodnjih letih še vrnil.
Kot je pojasnil Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS, je prva polovica planinske sezone (do konca julija) primerljiva z večletnim povprečjem. V začetku poletja je bil obisk planinskih koč zaradi neugodnega vremena dokaj slab, zadnji tedni pa kažejo precej boljšo podobo. Če se bo takšno vreme nadaljevalo proti koncu avgusta, bodo že lahko govorili o zelo dobri planinski sezoni. Povprečno slovenske gore po podatkih PZS obišče okoli 1,7 milijona planincev na leto.
Nekatere planinske koče v Julijskih Alpah imajo že zdaj izjemno dober obisk. Mreža planinskih poti (skupaj jih je za 10.014 kilometrov) in koč je razpršena po vsej Sloveniji. Kot je povedal Prašnikar, koče zunaj visokogorja pogosteje obiskujejo domači planinci, pa ne poleti. Za tujce počasi postajajo bolj zanimive tudi sredogorske in niže ležeče planinske koče.
Velika večina tujcev, ki pridejo v slovenske gore, za cilj najprej izbere Triglav, je dejal gorski vodnik Grega Kofler iz Mojstrane, šele nato tudi druge vrhove. Gorski vodnik Mitja Šorn je letos na Triglav na dvodnevnih odpravah vodil že 16 skupin tujcev, lani pa 38. Pričakuje, da bo tudi letošnja sezona dobra. Velik obisk tujcev v kočah v okolici Triglava ugotavljajo tudi v PZS, delež tujcev, ki so v letošnji sezoni prenočili v njih, se giblje okrog 70 odstotkov. Ob velikem zanimanju za vzpon na Triglav, ki se kaže tudi v gneči na tamkajšnjih planinskih poteh, v PZS želijo obisk bolj razpršiti na vsa gorska in hribovita območja v Sloveniji, kjer je skupaj 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skupaj 7400 ležišči.
V domu Valentina Staniča pod Triglavom imajo letos slabši obisk kot lani. Kot je dejal oskrbnik doma Branimir Huzjak, med obiskovalci prevladujejo tujci, teh je okoli 80 odstotkov. Za večino je cilj Triglav, precej pa je tudi pohodnikov, ki hodijo po Slovenski planinski poti, je dodal. Eden takšnih je Britanec Alex Jordan, ki s hojo po Slovenski planinski poti od Maribora do Debelega rtiča zbira sredstva za dobrodelni projekt Botrstvo, Ocenil je, da »so slovenske planinske poti med najlepšimi v Evropi, če ne celo na svetu! So dobro vzdrževane in jasno označene, predvsem na bolj priljubljenih odsekih, prav tako so odlične, če iščete mir in tišino, saj so celo poleti večinoma le redko preveč obiskane.« Zadovoljen je s ponudbo v planinskih kočah, ki so »pogosto presegle moja pričakovanja. Vse, ki sem jih obiskal, so ponudile udobno prenočišče, okusno hrano – sem ljubitelj jedi, kot so bograč, golaž, jota, ričet – in dostopne cene za člane planinske zveze.« Najbolj ga je navdušila topla in prijazna dobrodošlica osebja v skoraj vseh kočah.
Aleš Štefe, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom, dosedanjo sezono ocenjuje za dobro. Tujcev je precej več kot lani, število domačih pohodnikov je primerljivo z lanskim. Med tednom se jih v domu ustavi nekaj sto, ob vikendih pa jih, kot je povedal Štefe, zaradi obilice dela sploh ne morejo prešteti. Opaža, da tujci za pohodniške cilje ne izbirajo le Stola, ampak tudi manj zahtevne poti, med pohodniki je vse več primerno opremljenih in obutih. Planinci upoštevajo priporočila (glede opreme, vremena) in izberejo takšne pohodniške cilje, ki jih lahko dosežejo (Ajdna, Potoška planina, Zabreška planina).
Tujcev slabo vreme ne odvrne od poti v gore, je povedal Štefe, saj v domu počakajo kakšen dan ali dva, če vreme ni primerno za naskok na Stol, in se nanje povzpnejo, ko je lepo. Nizozemski planinec Maarten Cramer počitnic ne mara preživljati v mestih in turističnih centrih, mir, tišino, lepe razglede pa raje poišče v objemu gozdov in planinskih vrhov. Dodal je, da bo o obisku slovenskih gora povedal svojim prijateljem doma, in napovedal, da se bo v prihodnjih letih še vrnil.
Julijske Alpe. FOTO: Maja Grgič
Kot je pojasnil Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS, je prva polovica planinske sezone (do konca julija) primerljiva z večletnim povprečjem. V začetku poletja je bil obisk planinskih koč zaradi neugodnega vremena dokaj slab, zadnji tedni pa kažejo precej boljšo podobo. Če se bo takšno vreme nadaljevalo proti koncu avgusta, bodo že lahko govorili o zelo dobri planinski sezoni. Povprečno slovenske gore po podatkih PZS obišče okoli 1,7 milijona planincev na leto.
Nekatere planinske koče v Julijskih Alpah imajo že zdaj izjemno dober obisk. Mreža planinskih poti (skupaj jih je za 10.014 kilometrov) in koč je razpršena po vsej Sloveniji. Kot je povedal Prašnikar, koče zunaj visokogorja pogosteje obiskujejo domači planinci, pa ne poleti. Za tujce počasi postajajo bolj zanimive tudi sredogorske in niže ležeče planinske koče.
Ta vikend bo Društvo za varstvo Alp, Cipra Slovenija, ob Dvojnem jezeru v dolini Triglavskih jezer izpostavilo problematiko jezera. Zaradi vnosa hranil in alohtonih rib je porušen naravni ekosistem jezera, kar se poleti kaže s cvetenjem alg. Akcija je namenjena opozarjanju na problematiko gorskih jezer, ki zaradi človeškega vpliva in napačnih odločitev umirajo.
Velika večina tujcev, ki pridejo v slovenske gore, za cilj najprej izbere Triglav, je dejal gorski vodnik Grega Kofler iz Mojstrane, šele nato tudi druge vrhove. Gorski vodnik Mitja Šorn je letos na Triglav na dvodnevnih odpravah vodil že 16 skupin tujcev, lani pa 38. Pričakuje, da bo tudi letošnja sezona dobra. Velik obisk tujcev v kočah v okolici Triglava ugotavljajo tudi v PZS, delež tujcev, ki so v letošnji sezoni prenočili v njih, se giblje okrog 70 odstotkov. Ob velikem zanimanju za vzpon na Triglav, ki se kaže tudi v gneči na tamkajšnjih planinskih poteh, v PZS želijo obisk bolj razpršiti na vsa gorska in hribovita območja v Sloveniji, kjer je skupaj 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skupaj 7400 ležišči.
Velika večina tujcev, ki pridejo v slovenske gore, za cilj najprej izbere Triglav, je dejal gorski vodnik Grega Kofler iz Mojstrane, šele nato tudi druge vrhove. FOTO: Igor Modic/Delo
V domu Valentina Staniča pod Triglavom imajo letos slabši obisk kot lani. Kot je dejal oskrbnik doma Branimir Huzjak, med obiskovalci prevladujejo tujci, teh je okoli 80 odstotkov. Za večino je cilj Triglav, precej pa je tudi pohodnikov, ki hodijo po Slovenski planinski poti, je dodal. Eden takšnih je Britanec Alex Jordan, ki s hojo po Slovenski planinski poti od Maribora do Debelega rtiča zbira sredstva za dobrodelni projekt Botrstvo, Ocenil je, da »so slovenske planinske poti med najlepšimi v Evropi, če ne celo na svetu! So dobro vzdrževane in jasno označene, predvsem na bolj priljubljenih odsekih, prav tako so odlične, če iščete mir in tišino, saj so celo poleti večinoma le redko preveč obiskane.« Zadovoljen je s ponudbo v planinskih kočah, ki so »pogosto presegle moja pričakovanja. Vse, ki sem jih obiskal, so ponudile udobno prenočišče, okusno hrano – sem ljubitelj jedi, kot so bograč, golaž, jota, ričet – in dostopne cene za člane planinske zveze.« Najbolj ga je navdušila topla in prijazna dobrodošlica osebja v skoraj vseh kočah.
