VITALNO

Za pevko Manco Izmajlovo so bio pridelki norma

Objavljeno 22. maj 2015 18.00 | Posodobljeno 22. maj 2015 18.00 | Piše: N. M.

V mladosti je bila tekačica, pretekla je veliki maraton, a Manco Izmajlovo je bolj privlačila glasba: nanizala je izjemne uspehe z ruskim državnim simfoničnim orkestrom.

Ko oder zamenja za domačo kuhinjo, pod njenimi prsti nastajajo specialitete. Prisega na ekološko pridelane pridelke z eko kmetije njene družine.

Vedno sem bila zelo športna, pred leti sem pretekla celo veliki maraton. Odkar pa se je pred letom in pol rodila druga hči, pa za to zmanjka časa. Sicer pa so majhni otroci športna panoga zase,« pravi operna pevka Manca Izmajlova, ki je bila v mladosti ena najboljših tekačic na en km, vendar za prave treninge ni imela motivacije. Vedno so jo bolj privlačili glasba, ustvarjanje in estetika, zato ni čudno, da so jo navdihnili največji operni odri in da ima za seboj izjemne uspehe z ruskim državnim simfoničnim orkestrom.

A ko najprestižnejše odre zamenja za domačo kuhinjo, pod njenimi prsti nastajajo specialitete. Kot pravi, zna kuhati tako rekoč vse, edino sladic se ne loteva pogosto, pa še to bolj zaradi pomanjkanja časa. Iz vrste jedi izbere najljubše: govedina, jota, polnjene paprike, domače testenine s tartufi. Manca kuha pogosto, saj meni, da je to odgovornost ženske do svoje družine. Prisega na dobro, staro domačo hrano, na družinskih krožnikih je veliko mesa, rib, zelenjave, včasih na hitro pa testenine, rižote, jedi na žlico. Kot pravi, je srečnica tudi zato, ker so ji na voljo najkakovostnejši biološki in ekološki pridelki z vrta njene mame, njena družina se namreč že deseto leto ukvarja s pridelovanjem bio izdelkov. »Za mamo in brata je to poslanstvo,« pravi Manca, zanjo pa sreča in darilo, da imajo dostop do naravnih in zdravih sestavin.

»Bio izdelki so norma, takšno je bilo vse, dokler nismo v zadnjem stoletju vsega pokvarili in zasvinjali. Sama raje jem manj in preprostejše, pa zato kakovostnejše. Poskušam se prehranjevati po logiki in modrosti moje babice, ki nam je kuhala vse moje otroštvo in jaz sem bila vedno pri njej v kuhinji. Čim več lokalnega, sezonskega, brez eksotike in nenavadnih sestavin.«

Mančina življenjska filozofija je preprosta: nasmeh, dobrota, pozitivna misel. »Kadar koli se le spomnim, si dam na obraz nasmeh. Zvečer si pred spanjem govorim lepe stvari in vedno čutim hvaležnost za vse, kar imam. Ljudem poskušam dajati dobroto, trudim se biti dobra mama. To je vse.« In čeprav morda deluje zasanjana, se pod temi mehkimi potezami in smejalnimi jamicami skriva realistka. Če zboli, prisega na klasično medicino, »vrhunsko strokovno, vendar takšno, ki razume in gleda telo kot celoto. Lahko je dopolnjena tudi z alternativnimi zdravili, vendar v prvi vrsti podkovana z izkušnjami, znanostjo in visoko etiko. Prav tako ne verjamem, da so razne indijske, kitajske... metode primerne za naš genotip.« S homeopatskimi zdravili se je že zdravila, a poudari, da jih je dobila iz rok klasičnega zdravnika. Sicer pa ohranja trezno glavo in ne podlega modnim muham, največja modrost v povezavi z zdravjem, pravi, pa je zmernost. In to v vsem. »Včasih je treba tudi kaj nezdravega zaužiti, da imunski sistem dela. Tudi pri športu ni priporočljivo pretiravati, od dva- do trikrat na teden je zagotovo dovolj. Treba se je naspati, kontrolirati stres in najti mir in zadovoljstvo v življenju ter se čim več smejati. Za vse drugo pa morate vprašati strokovnjake,« se pošali naša operna diva. 

Deli s prijatelji