Ozračje postaja hladnejše, a jesen pomeni tudi obilo dobrot, pod katerimi se šibijo stojnice na tržnicah in police v trgovinah. Jesenska žetev od septembra do novembra prinaša veliko raznovrstnih in slastnih živil, od jabolk do buč. Res je, da lahko večino teh, ki jih naštevamo, kupimo vse leto, toda zdaj menda že vsakdo ve, da je najbolje uživati sezonsko in lokalno pridelano hrano ne samo zaradi ohranjanja okolja in zmanjševanje ogljičnega odtisa, v domačem okolju pridelana hrana obdrži več hranil, mineralov in vitaminov kot tista, ki jo pripeljejo z drugega konca sveta.
Jesen je čas jabolk, naj bodo sladka ali kisla, ti hrustljavi sadeži so polni antioksidantov, ki nam pomagajo v boju proti boleznim. Saj veste: jabolko na dan prežene zdravnika stran. Najbolje je uživati surova z lupino vred, zato je dobro kupovati ekološko pridelana, iz njih si lahko pripravite kompot, naredite čežano, tudi marmelado ali pa vselej dobro sprejeti jabolčni zavitek ali pito. Tudi hrušk je veliko; vsebujejo veliko topnih vlaknin, ki pomagajo nižati slabi holesterol (LDL), ter vitamine C, K, B2, B3 in B6. Najboljše so surove, z njimi si popestrite solato, privoščite si pečene ali kuhane. Jesenska vitaminska bomba so okusni in sladki kakiji: rajski sadež je zelo zdrav, pravijo strokovnjaki, ima ogromno vlaknin, vitaminov in mineralov, med njimi vitamin C, ki ga slavimo kot gradnika imunskega sistema, bogat je tudi z B-kompleksom, vsebuje še vitamin A.
Jeseni ne gre brez pese: kupite čvrsto in zdravo s svežim zelenjem, če ga še ima. Vsebuje vitamin C, folno kislino, betakaroten in vitamine B1, B2 in B3 pa še kalij, fosfor, magnezij, cink, baker, selen in železo. Ne le v rdeči, jesen je tudi v znamenju oranžne barve: buča ima številne koristi za zdravje, vsebuje kalij, železo, fosfor in kalcij, bogata je z vitamini A, C, E in B-kompleksom. Okusna so tudi bučna semena, pražena si privoščite namesto nezdravih prigrizkov.
Na mizi ne smejo manjkati repa, cvetača, zelje in brstični ohrovt. Slednji je dober vir železa in folne kisline ter vitamina K. Če vam ni všeč okus kuhanega, ga popecite z malo oljčnega olja, soli in popra ali pa ga z drugo zelenjavo skuhajte v juho in jo na koncu zmiksajte. Cvetača, ki je nizkokalorična in vsebuje veliko vitamina C (100 gramov pomeni kar 80 odstotkov dnevnega priporočenega odmerka), je čudovita kuhana v sopari kot prikuha, pripravite si jo namesto pire krompirja, otroci jo imajo še najraje v kremni juhi. Tudi repa je odličen vir vitamina C, vsebuje še vitamina A in K ter folno kislino. Ne branite se brokolija: je izjemen vir hranilnih snovi, vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate in vlaknine, bogat je z minerali (kalcij, magnezij, kalij, železo, cink, fosfor) in vitamini (vitamin A, vitamini B1, B2, B3, B6 in vitamin C), ki pomagajo krepiti imunski sistem.
