Počivalšek glede Magne ostaja optimist

Prepričan je, da bo projekt izveden vse do tretje faze, zavrnil pa je očitke o domnevni veliki porabi vode.

Objavljeno
26. julij 2017 14.12
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana – Ministrstvo za gospdarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je imelo na današnji dan od 818 milijonov evrov EU sredstev (iz obdobja 2014-2020) razpisanih za skoraj 200 milijonov evrov, skupaj s sredstvi iz domačega poračuna pa skoraj 300 milijonov evrov. Eno od orodij za ustvarjanje stabilnega okolja za naša podjetja so tudi uspešni razpisi, je poudaril minister Zdravko Počivalšek, ki upa, da bo Magna do septembra dobila potrebna dovoljenja.

Minister je glede Magne še vedno optimist

Če teh dovoljenj do septembra ne bo, se lahko investitor Magna tudi umakne in izbere drugo lokacijo, je dejal Počivalšek, ki je na predstavitvi uspešnosti različnih evropskih in drugih razpisov veliko pojasnjeval tudi o veliki investiciji, ki se Sloveniji obeta.

Glede Magne je še vedno optimist in upa, da bo pravočasno prišlo do okoljevarstvenega dovoljenja Arsa in zatem potrebnih gradbenih dovoljenj. Ministrstvo in sam so naredili veliko, tako da so vprašanja glede zemljišč bolj ali manj rešena, in kot je ponovno poudaril minister, bodo zdaj posekali samo štiri hektare hoškega gozda.

Glavno je po njegovem birokratsko okoljevarstveno vprašanje, čeprav investitor, tako minister, zagotavlja glede na zahteve naše zakonodaje celo boljše pogoje, kot pa jih izpolnjujejo nekatera domača podobna podjetja.

Tudi glede porabe pitne vode je bil jasen: Magna potrebuje na leto toliko vode, kot je lahko Mariborski vodovod zagotovi v samo 80 urah. Magnina lakirnica v Hočah bo tudi varnejša, kot je njena v avstrijskem Gradcu.

Sicer pa Magna dobiva nova velika naročila avtomobilske industrije, kar govori v prid tej investiciji v Sloveniji. Magna bo seveda, če bo ta uresničena, naša največja tuja investicija, čeprav je še nekaj tovrstnih projektov pri koncu.

Doslej razpisanih že skoraj za 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev

Visoka gospodarska rast bo po oceni ministra vsaj takšna, kot je napovedana, kajti naše gospodarstvo dobro dela. Uspešen izvoz je še vedno glavni generator rasti, a naša naloga je zlasti, da podjetjem omogočimo konkurenčno okolje že doma, da bodo lahko uspešni na tujem, je poudaril minister, ki je tudi omenil, da bi bilo treba izvoz, zdaj zlasti usmerjen v EU, razširiti še na druga okolja.

Vsekakor pa k dobremu okolju in pogojem gospodarstva veliko prispevajo tudi številni evropski in domači razpisi, ki so jih poleg ministra Počivalška predstavili še direktorice in direktorji posameznih direktoratov MGRT.

Za finančno obdobje 2016-2020 ima ministrstvo na voljo 818 milijonov evrov evropskih sredstev in včeraj so jih prek različnih razpisov razpisali za 196 milijonov evrov; k temu je treba prišteti še 101 milijon evrov domačih proračunskih sredstev. MGRT je doslej razpisal in za gospodarstvo namenil skupaj skoraj 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev.  

Ob tem so poudarili, da so seveda z raznimi izboljšavami skrajšali čas potrjevanja razpisov za 24 dni, kar pomeni iz prej potrebnih 37 dni na zdaj zgolj 13 dni, na ta način pa se seveda povečuje tudi delež izplačil sredstev iz odobrenih razpisov.

Jederni razpis

Gotovo je med zelo pomembnimi razpisi javni razpis za raziskovalno razvojne projekte, objavljen 30. junija letos, odprt do septembra, skupaj vreden 74 milijonov evrov. Iz »kvote« tega razpisa je bilo že lani razpisanih za 14 milijonov sredstev, letos jih je 30 milijonov, toliko jih bo tudi prihodnje leto in leta 2019 za 10 milijonov evrov. Na ta razpis je minister še zlasti ponosen, saj gre za, kot je dejal »jederni razpis za raziskovalno razvojne projekte, tako za raziskovanja kot za prototipe in na koncu njihov prodor na trg.«

Državno lastništvo v turizmu problem

Še letos bo objavljen razpis za razvoj turizma, visok osem milijonov evrov in dopoljnjen razpis za MPS (mala in srednjevelika podjetja), visok 16 milijonov evrov.

Slovenski turizem bo po napovedih ministra Počivalška v naslednjih petih letih dosegel štiri milijarde evrov prometa, potem ko je zdaj že prispel do 2,5 milijarde evrov. Toda za to bo treba še kar veliko narediti: še izboljšati promocijo, ki bo tudi vse bolj digitalizirana, zvišati turistične takse, da se bo potem lahko del njih (podobno kot v turistično uspešni Avstriji) uporabil tudi za promocijo turizma na nacionalni ravni.

Ob turizmu je seveda omenil težavo, ki jo imamo z Italijo, saj s to sosednjo državo nimamo niti ene letalske niti železniške povezave. Druga težava pa je 40-odstotno državno lastništvo v naših turističnih zmogljivostih, ker takšno lastništvo po njegovem daje premalo dobre rezultate.

Seveda se privatizacija v turizmu ne more zgoditi na hitro, in ne gre za to, za koliko jih bomo prodali, ampak zlasti komu, je poudaril minister. Zato naj bi se zdajšnje državno lastništvo v turizmu v vmesnem času preneslo na enega od državnih skladov: ali SDH ali Kad ali demografski sklad.