Spoštovana gospa Splichal, že dolgo se odločam in ugibam, komu naj bi naslovila vprašanja o težavah, ki jih doživljam ali, bolje rečeno, občutim. Že od ranega otroštva se čutim malce drugačno. Kar pomnim, sem bila zelo radovedna in zanimale so me stvari, ki jih otroku ne bi pripisali. Od nekdaj sem se spraševala, zakaj smo tukaj, kam gremo, kako je nastal ta naš svet, kdo ga je ustvaril in zakaj. Oče je že skoraj obupal ob vseh vprašanjih, niti v knjigah nisem dobila odgovorov. Kot otrok sem imela hude nočne more, odklanjala sem hrano, veliko sem prejokala pa bolezni so me tudi ves čas spremljale. Še danes na svet gledam drugače kot večina ljudi, s katerimi imam stike, in se počutim osamljeno. Kako naj spremenim mišljenje, da bom lažje živela? Rada bi vedela, kaj je vzrok, da občutim stvari tako, kot jih.
Odgovor terapevtke naravnega zdravljenja
 |
| Beba Splichal. |
Draga bralka, hvala za zaupanje in pogum, da ste name naslovili svoje vprašanje. Ni lahko govoriti o tako zelo intimnih težavah, kot so občutki izoliranosti, osamljenosti in nerazumevanja okolice. Lahko rečem, da sem podobnih zgodb, kot je vaša, slišala kar precej, in tudi osebno poznam ljudi, ki svet doživljajo in vidijo drugače kot večina. Nekateri imajo prav zaradi tega zanimivo, originalno, polno življenje, saj so jim dostopne razsežnosti bivanja, ki jih drugi še opazijo ne. Če poskušam ponazoriti s prispodobo: kot da bi vsi živeli v isti hiši, ampak le redki bi videli okna, vrata in razmišljali o tem, da smo v hišo nekoč vstopili in da bo prišel tudi trenutek, ko jo bomo zapustili. Kadar se teh stvari zavedaš, je tvoje življenje bogatejše, bolj dragoceno in želiš ga doživeti v njegovem bistvu. Sprašuješ se o skrivnostih našega obstoja, čudiš se, razmišljaš. Težko si površen, plehek, nespoštljiv in aroganten do nečesa tako lepega, kot je življenje. Pa seveda ne le tvojega življenja, v tej 'hiši' nas je veliko. Človek, ki z ljubečim, radovednim srcem opazuje in doživlja svet, se mu čudi in se nenehno nekaj novega nauči, je pravzaprav srečen. Vzhodnjaški modreci bi rekli, da je vedno bližje razsvetljenju, tistemu stanju, ko je vse prav tako, kot je. Kadar se temu približamo, občutimo mir v sebi in vidimo lepoto v vsaki stvari, situaciji in osebi, ni več prav in narobe, lepo in grdo, ampak le tako, kot je.
Drugačno doživljanje sveta, tako kot ga vi opisujete, je dobra pot k temu. Vi se že od majhnega čudite življenju, sprašujete se o smislu in si postavljate zahtevna vprašanja o našem obstoju. To pomeni, da ste prišli na svet kot stara duša, kot temu pravimo zdravilci. So stvari, ki so vam znane brez izkušenj, zato ste se zanimali za nenavadne stvari že kot otrok, ki tega še ni izkusil. O življenju veste že veliko. Edina težava, ki jo vidim, je le dejstvo, da s temi odprtimi vprašanji težko živite. Skrivnosti, ki morda komu bogatijo življenje, mu pomagajo pri osebni rasti, so za vas že od otroštva nočna mora. Občutljivost, sposobnost opaziti več kot drugi je lahko izjemna kvaliteta, vsi veliki umetniki, na primer, so povedali, da se skozi njih pišejo romani, sestavljajo simfonije, nastajajo scenariji ... oni samo držijo svinčnik v roki. Res uspešni znanstveniki v kakšnem intervjuju priznajo, da jih pri največjih odkritjih vodi intuicija. Brez večje občutljivosti, kot je običajna, vam ne bi mogla odgovarjati na vaše vprašanje, saj ne bi imela vpogleda v vaše energijsko stanje. Želim vam povedati, da je ta nenavadna občutljivost pravzaprav vaše darilo, talent, ki ga nima vsak. Če bi vam ga uspelo doživeti tako in bi zbrali pogum, da pogledate življenje, kot se vam kaže, bi odložili veliko breme, ki ga tako dolgo nosite s seboj. Z lahkoto bi sprejeli tudi dejstvo, da mnogi (večina v vašem okolju) ne vidijo življenja tako kot vi, in bi se obrnili k podobno mislečim. Presenečeni boste, da jih ni tako malo. Celo v vaši bližini so ljudje, ki svet čutijo podobno kot vi.
- Če imate vprašanje za Bebo Splichal, ji ga zastavite, tako da izpolnite spodnji formular.
Nasvet iz te rubrike upoštevate na lastno odgovornost. V primeru hujših težav se posvetujte z zdravnikom.
