Sobota, 9. 6. 2018, 18.30
5 let, 10 mesecev
Zaradi vandalizma propada znamenito drevo pri Bohinjskem jezeru
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,99
10
Prepoznavna bukev, ki stoji na obali Bohinjskega jezera, na tistem delu, ki je poleti najbolj oblegan, je zaradi brezvestnežev, ki so v njeno lubje vrezovali inicialke in srčkaste izraze ljubezni, v slabem stanju. "Naša bukev ima raka," nam je povedal Franc Kramar, župan Bohinja in bodoči poslanec državnega zbora. Občina Bohinj se je odločila, da drevo na vsak način poskuša rešiti, zamisel o posaditvi gorskega javorja namesto oslabljene bukve pa so opustili.
Znamenito in fotogenično bohinjsko drevo že dalj časa propada, saj so ga načeli čas in posledice človeških dejanj - vrezovanja inicialk v njegovo lubje.
Več kot 80 let stara bukev, ki krasi Vegelj, del obale Bohinjskega jezera v Ribčevem lazu, ki privablja največ obiskovalcev, je ena od najbolj prepoznavnih značilnosti občine Bohinj, če seveda izvzamemo Bohinjsko jezero, ki je največja znamenitost sama po sebi.
Edistveni prizor bohinjske bukve fotografa Tomo Jeseničnika, ki je postala ena od ikonografskih podob Slovenije.
Pomemben delež k njeni prepoznavnosti je prispeval fotograf Tomo Jeseničnik, ki jo je ovekovečil, podoba pa zadnjih deset let krasi večino, če ne kar vsa gradiva, ki promovirajo ta konec Slovenije.
Ob našem obisku smo jo videli tako na razglednicah kot na plačilnih karticah, s katerimi lahko v Bohinju poravnate parkirnino.
Bukev že nekaj let odmira, a na občini ne stojijo križem rok. Lotili so se konkretnih korakov, s katerimi drevo želijo vrniti v življenje in cvetenje.
Kot nam je povedal Franc Kramar, župan Občine Bohinj, so s pomočjo podjetja BGA SI korenine bukve premazali z organskim gnojilom kitajskega izvora. "Premazali smo skorjo in zaščitili korenine," je povedal. "Kaže dobro, je pa dejstvo, da gre za dolgotrajni postopek in da bo šele čas pokazal, kako uspešni smo."
Bukev že leta propada
"Bukev ima raka," je še povedal. Bolezen naj bi bila posledica vrezovanja inicialk v lubje, ki je posledično začelo propadati, temu propadanju pa so sledile tudi vse vitalne funkcije drevesa.
Na spodnjem delu debla se je odprla velika rana, skozi so se v deblu naselili trohnobne glive in paraziti skorje, ki povzročajo raka in belo trohnobo lesa. Ustavilo se je pronicanje vode skozi korenine do vrha drevesa. Zaradi hoje okoli drevesa pa so nastale rane tudi na površinskih koreninah.
Skrb za bohinjsko ikono
"Drevo smo tudi obrezali, odžagali veje, ki so bile nevarne kopalcem, in zdaj lahko samo še čakamo. Dejstvo je, da gre za res znamenito in zelo fotogenično drevo, ne bi ga radi izgubili," je poudaril župan.
"Delamo vse, da bi bukev rešili. Rešujemo tudi lubje. To je kot človeška rana. Drevo se rani običajno upre s smoljenjem, v našem primeru pa to delamo z zaščito, ki naj bi drevesu pomagala povrniti vitalne funkcije, ki naj bi mu pomagale do obnovitve."
Bolezen bukve, zaradi česar drevo propada, naj bi bila posledica vrezovanja inicialk v lubje.
Prizadevanja za ohranitev drevesa
Okoli drevesa so postavili podest, korenine pa zaščitili s prstjo. Posebne ograje ni, niti ni opozorila, da gre za posebnost. "Ne, ograje nismo postavljali, dostop do drevesa je še vedno mogoč. Na občini računamo, da bodo ljudje prepoznali našo skrb in željo, da se bukev ohrani," je optimističen župan poleti ene od najbolj obleganih občin v Sloveniji.
Pred leti so sicer načrtovali, da bi na tem mestu v primeru propadanja bukve posadili gorski javor, a so idejo nato opustili.
Podoba široko prepoznavnega drevesa se med drugim pojavlja tudi na razglednicah in bohinjskih parkirnih karticah.
Bohinjska bukev – prizor nacionalnega pomena
Bukev ob Bohinjskem jezeru, kot opozarja krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti, ni samo naravna vrednota, temveč predvsem tudi kulturna, ki presega okvirje lokalnega pomena.
"Ne gre za katerokoli drevo v Sloveniji, temveč za drevo, ki uokvirja kulturno podobo krajine nacionalnega pomena. Fotografije jezera z bukvijo in gorovjem v ozadju nastopajo v različnih vlogah. Prizor poznajo in pomnijo prebivalci Slovenije in obiskovalci, pojavlja pa se tudi na turističnih prospektih, ki predstavljajo državo in njene posebnosti," pomen listavca navaja krajinska arhitektka.
Znamenito bukev so pred leti že reševali, ko je jezero spodjedlo njene korenine in je bilo drevo močno nagnjeno. Takrat so bukev izvlekli, breg utrdili z opornim zidom, ob tem pa utrdili in zaščitili tudi korenine. Drevo si je opomoglo in upajo, da bo tako tudi tokrat.
Drevo izjemnega kulturnega pomena
Gre za edinstveni prizor, ki je nastal z urejanjem prostora – z vzdrževanjem drevesa in travnikov na nabrežju jezera, tako je pri bohinjski bukvi v ospredju predvsem njena kulturna vrednost, manj pa ekološka.
Zagotovo pa ima tudi ekonomsko vrednost, saj gre za eno od turistično najbolj atraktivnih točk v državi, tudi pravi sogovornica.
Zato je še posebej pomembno, kako ukrepamo pri takšnih drevesih, če začnejo propadati, kar je v primeru pričujoče bukve tudi posledica človeških dejanj. Če bi se, kar so sicer v Občini Bohinj za zdaj opustili, zgodila zamenjava ikonografskega drevesa ob jezeru, pa krajinska arhitektka poudarja, da bi komunikacijo in razpravo o tem morali izvesti na širši, nadlokalni in interdisciplinarni ravni.
Bukev ob Bohinjskem jezeru nekoč in danes.
Vandalizem nad drevesi
Drevo, kot opozarja župan Bohinja, propada zaradi vrezovanja inicialk v lubje, vandalizma. O čemer bi, kot pravi Maja Simoneti, bilo treba več govoriti, vsaj toliko, kot se temu posvečamo, ko gre za uničevanje grajenih spomenikov.
"Pri sporočanju o svoji prisotnosti na določeni lokaciji na način, da se ljudje podpisujejo na drevesa in objekte, uničujejo dediščino in delo tistih, ki zanjo skrbijo, ni nobene romantike. Če nekaj vklešemo v kamen, je degradacija trajna ali vsaj težko popravljiva škoda. Ko gre za vandaliziranje dreves, pa so posledice še toliko hujše, ker je rastlina s tem poškodovana in bolj ranljiva. Tako pa prej podleže škodljivcem in propadanju, česar se vse premalo zavedamo," pojasnjuje sogovornica.
Dodaja tudi, da do vandalizma in namernih poškodovanj ne bi smeli imeti nobene tolerance, saj gre za odnos do narave in spoštovanje naravnih in kulturnih vrednot, ob tem pa še za spoštovanje dela in vlaganj v njihovo vzdrževanje in varstvo.
10