Petek, 15. 12. 2017, 4.00
6 let, 4 mesece
Intervju: Aleksander Horošilov
"Kaznovan sem, čeprav o dopingu ne vem nič"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,70
Eden od najboljših slalomistov svetovnega pokala Aleksander Horošilov v pogovoru za Sportal o Rusih na olimpijskih igrah, dopingu, Slovencih, Marcelu Hirscherju, hokeju na ledu …
Tako ostro kot obsoja doping, obsoja tudi odločitev o izključitvi vse ruske olimpijske reprezentance. Vseeno ga je novica o tem, da bo lahko v Pjongčangu nastopil vsaj pod olimpijsko zastavo, pomirila. Južnokorejske igre bodo zanj resda že četrte zaporedne, po vsej verjetnosti zadnje, saj bo med njimi dopolnil 34 let, a tiste, na katerih bo imel v rokah najmočnejše karte. Navsezadnje je slalomski prvokategornik, ki je v zadnjih treh letih zbral devet uvrstitev na stopničke za zmagovalce. Na najvišjo je stopil v Schladmingu, pri čemer del zaslug pripisuje tudi Slovencem. Predvsem trenerju Janiju Hladniku, s katerim sta vzpostavila odlično sodelovanje.
Negotovosti je konec. Rusi boste vendarle potovali v Pjongčang. Čutite olajšanje?
Da. Odleglo mi je. Čeprav ne bom član ruske reprezentance, vendar del ekipe, ki se bo imenovala olimpijski športniki iz Rusije. A če vrsto let trdo treniraš, želiš nastopiti na olimpijskih igrah.
Odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, da kaznuje Rusijo, je dvignila kar nekaj prahu. Je bil to med treningi zelo moteč dejavnik?
Ker sem videl, da so medije, predvsem ruske, preplavile novice o kazni, sem se zavestno izognil tovrstnim vsebinam. Dejstvo je namreč, da moje smučanje ni na želeni ravni. Moral sem se posvetiti treningom in odpravljanju napak. Zato sem "izklopil" medije in poskušal ostati osredotočen na smučanje. Poleg tega o olimpijskih igrah še ne želim prav veliko razmišljati. Do februarja me čaka še kar nekaj tekem.
V svetovnem pokalu je že 13 let. Na stopničke pa je prvič stopil leta 2014.
Ste domoljub? Je pomemben zgolj nastop ali tudi država, ki jo zastopate?
Oh, seveda mi ni vseeno, da ne bom smel nastopati pod rusko zastavo. Predvsem na velikih tekmovanjih branjenje nacionalnih barv pride še toliko bolj do izraza. Žalosten sem. Ne le zaradi tega. Ves položaj me navdaja s takšnimi občutki. Zame je vse skupaj nesporazum. Poglejte, sem Rus, a še nikoli nisem slišal za državno voden sistem dopinga. Kaj šele, da bi bil del njega. O njem vem toliko kot vi. Zato čutim, da sem kaznovan, čeprav nisem kršil nobenih pravil. Ne le to, opravil sem nešteto testiranj pri neodvisnih antidopinških organizacijah. Nikoli nisem bil pozitiven. Zakaj torej na olimpijske igre ne smem pod zastavo svoje države? Čeprav upam, da se bo to spremenilo, pa se bojim, da časa za to pravzaprav ni več.
Zgodbe o ruskem sistemu in predvsem goljufije med olimpijskimi igrami v Sočiju 2014 se berejo kot predloga za film. Vi ste bili del te reprezentance, resda odmaknjeni od "kritičnih" športnikov. A vseeno … Nobene govorice ali namiga?
Popolnoma nič! Nikoli nisem nič videl ali slišal. Nihče me o tem ni niti spraševal, ne v Rusiji ne v tujini. Ponavljam, za vse sem izvedel iz medijev, pri čemer pa sem, kot sem dejal, prenehal prebirati podrobnosti. Poleg tega večinoma živim v Avstriji. Moje življenje se predvsem zdaj vrti izključno okrog smučanja.
Omenili ste raven svojega smučanja in slab rezultatski izplen (odstop v Leviju in 22. mesto v Val d'Iseru). Kaj je pravzaprav narobe?
Iskreno? Ne vem. Na treningih sem se počutil dobro. Smučanje tam ni slabo. Ko pa pridem na tekmo, preprosto ne pokažem, kar znam. S trenerjem Janijem Hladnikom seveda nisva zadovoljna. Iščeva odgovore in rešitve. Posvetila sva se analizi in treningom. Konkurenca je izjemna, zato te od vrha lahko oddalji že malenkost.
Pomembno vlogo pri njegovem razcvetu je odigral tudi slovenski trener Jani Hladnik.
Zanimivo, na zadnji tekmi vas je ugnal tudi rojak Pavel Trkičev. Vas to preseneča?
Niti ne. Seveda razmišljam predvsem o sebi in svojem smučanju. Vem pa, da je bil Pavel dober že kot obetaven mladenič. Imel je kar nekaj težav, večinoma z izvedbo na tekmah. Zdaj se je sprostil in pokazal, kaj zna. Je veliko bolj samozavesten. Vesel sem zanj.
Kako pomembna pa je za vas slovenska trenerska zasedba v Rusiji?
Zelo sem vesel, da lahko delam z Janijem Hladnikom. Vem tudi, da ni odgovoren za moja uvodna rezultata. To je moja krivda. Sicer pa so rezultati vidni. Jani je zelo marljiv trener. Če na primer jaz hrib zapustim ob enajstih, ga on šele ob treh. Nato se loti analize. Obenem skrbi za kakovostne treninge in vrhunsko snežno podlago. Veliko mu dolgujem.
Šestnajstega februarja boste dopolnili 34 let. Zanimivo, prav takrat se bosta na olimpijskem hokejskem turnirju pomerila Rusija in Slovenija. Priložnost, da si tekmo ogledate s slovenskim trenerjem?
Lepa misel. Rad imam hokej. Kot otrok sem ga imel sicer še veliko raje. No, nisem tako zaljubljen v ta šport kot Pavel Trkičev. Rad pa si ogledam kakšno dobro tekmo in seveda navijam za Rusijo. Tudi v Sočiju sem si z velikim veseljem ogledal obračun Rusije in Združenih držav Amerike. V Pjongčangu bo težje. Moje misli bodo predvsem pri pripravah na slalom. Sicer pa verjamem, da bo to trda tekma.
A z izrazitim favoritom ...
Morda. A tudi Slovenci imate nekaj izvrstnih hokejistov. Poznam jih, saj igrajo tudi v ruski ligi KHL. Nad njim je seveda Anže Kopitar, a vemo, kako je z igralci iz lige NHL in olimpijskimi igrami.
Specialist za spektakel v Schladmingu
Vrnimo se na sneg. Naslednja postaja: Madonna di Campiglio.
Da. Upam, da z boljšimi rezultati. V Alta Badio ne bom potoval. Osredotočam se na slalomski napredek.
Pjongčang?
Trenutno ne bi bilo dobro, da bi govoril o pričakovanjih. Moj rezultatski začetek mi tega pač ne dovoljuje. Poleg tega bo kmalu ogroženo tudi moje štartno izhodišče. V alpskem smučanju pa je štartna številka eden od odločilnih dejavnikov. Stavim na boljše nadaljevanje sezone. Verjamem, da se bom dvignil.
Je nočni spektakel v Schladingu vaša najljubša tekma?
Ne preseneča me, da ste prišli do takšnega sklepa. V zadnjih treh sezonah sem bil namreč tam trikrat na zmagovalnih stopničkah, leta 2015 celo na najvišji. A v resnici nimam najljubšega prizorišča. Rad nastopam na vseh slalomih. Všeč so mi predvsem klasične tekme, tudi tista, ki me prihodnji teden čaka v Madonni di Campiglio.
A vseeno … Zmagati pred 60 tisoč navijači, ki glasno spodbujajo Marcela Hirscherja …
Nekaj posebnega, vsekakor. Pravi spektakel. Zmagi proti toliko navijačem je nekaj posebnega. Oprostite, želel sem reči pred toliko navijači.
Ste se res zmotili ali pa se vam je zareklo? Rusi ste v svetovnem pokalu prej izjema kot pravilo. Kako so vas sprejeli v alpskem delu Evrope?
V smučarskem svetu imam veliko prijateljev. Prihajajo iz različnih držav. Navsezadnje tudi nisem novinec v svetovnem pokalu. Prav nič posebnega nisem. Običajen smučar. Da, prihajam iz Rusije. A v smučarskem svetu se počutim dobro in zelo domače.
Kaj pa slovenski tekmeci?
Navdušen sem nad napredkom, ki ga je v zadnjih dveh sezonah pokazal Štefan Hadalin. Verjamem tudi, da je pred njim lepa prihodnost. Dobro pa poznam tudi Žana Kranjca, ki je sicer boljši v veleslalomu. Pogosto se družimo. Sta prijetna fanta.
Omenila sva Marcela Hirscherja. Imel je zlomljen gleženj, zdaj se uvršča na stopničke. Vas to preseneča?
Da in ne. Videl sem ga, kako marljiv in zagnan je. Ob takšni motiviranosti in pripravljenosti do dela je sposoben nadoknaditi marsikaj. Jasno, o njegovi kakovosti ni treba razglabljati.
