Vodja mestnega oddelka za šport Marko Kolenc je sicer povedal, da gradbenega dovoljenja za rušenje objektov še nimajo v rokah, da pa je projektna dokumentacija že pripravljena in da čakajo le še na soglasja vseh mejašev. Z rušenjem naj bi občina končala prihodnje leto, ko naj bi v Kolezijo vložila tudi prvi večji znesek za gradnjo, in sicer 750.000 evrov.
Gradnja prve faze naj bi se zaključila v letu 2014, ko bo po osnutku proračuna občina za kopališče namenila še 3,65 milijona evrov. Istega leta naj bi v projekt obnove po javno-zasebnem partnerstvu vskočil še zasebni partner s 4,15 milijona evrov kapitala. Čeprav oba prihajajoča proračuna predvidevata obnovo in zagotavljata sredstva za Kolezijo, velja počakati na dejanski začetek gradbenih del, saj se je v preteklosti večkrat zgodilo, da so odloki o proračunih zagotavljali denar za najstarejše kopališče, rebalansi istih proračunov pa so obnovo prenesli v prihodnja leta.
Občina računa na denar iz zasebnih žepov
Največji podvig, ki naj bi se ga občina lotila v prihodnjih dveh letih, je obnova Cukrarne in izvedba projekta Ena hiša, ki bi vse mestne službe in oddelke združil pod streho Cukrarne. V prihodnjih dveh letih bi občina v ta namen porabila 3,37 milijona evrov za pripravo projektne dokumentacije in za začetek gradbenih del, ki bi bila končana predvidoma leta 2015. A večji del tega 156 milijonov evrov vrednega projekta bi občina sodeč po osnutkih proračunov plačala šele v letih 2016 in 2017. A enako kot pri Koleziji je tudi pri Cukrarni treba proračunske napovedi vzeti z rezervo, saj se lahko kaj hitro zgodi, da bo kot prejšnja leta tudi ta projekt prestavljen v prihodnost.
Občina se bo prihodnja leta močno oprla tudi na zasebna sredstva, saj želi kar precej projektov izvesti v javno-zasebnem partnerstvu. Takšni so obnova nekdanjega letališča v Mostah, gradnja garažnih hiš Kozolec II, Moste in parkirne hiše pod tržnico s prizidkom k Mahrovi hiši, gradnja poslovno-upravnega centra Zalog ter športnih objektov v sklopu Nacionalnega gimnastičnega centra, Plavalno-gimnastičnega centra Ilirija, Beach sport centra Ljubljana v Črnučah in športnega parka Sava. Zasebne partnerje je občina doslej našla le za peščico naštetih projektov, pri ostalih pa bo morala trg in vlagatelje šele prepričati o sodelovanju.
Tudi živalski vrt si želi v mestni proračun
Na drugi strani pa občani in njihovi predstavniki v svetih četrtnih skupnostih v osnutkih proračunov pogrešajo skromnejše projekte, ki bi izboljšali kakovost njihovega vsakdanjega življenja, zato so nekateri že podali svoje pripombe. V četrtni skupnosti Šiška si želijo rekonstrukcijo nekaj cest, na Rudniku bi radi, da mestna občina nadaljuje z gradnjo komunalne infrastrukture na območju Vinterca - Rudnik in da rekonstruira in uredi Ižansko cesto. Tudi v četrtnih skupnostih Posavje in Vič si prav tako želijo gradnjo kanalizacije, podaljšanje obstoječih oziroma uvedbo novih linij mestnega avtobusnega prevoza, radi bi tudi, da bi občina na več mestih uredila še pločnike ali hodnike za pešce in postavila javno razsvetljavo.
K pripombam na proračun za prihodnji leti se je s svojim seznamom želja pridružil še mestni javni zavod Živalski vrt Ljubljana, ki po besedah direktorice Zdenke Ban Fishinger že več kot pet let iz mestne blagajne ni prejel niti evra za nove naložbe in investicijsko vzdrževanje. Ban-Fishingerjeva zato želi, da občina v prihodnjih proračunih zagotovi denar za prenovo velikega bajerja, iz katerega uhaja voda, zaradi česar je poleti v bajerju tako nizek vodostaj, da opic ne smejo spustiti na otok sredi bajerja, saj bi sicer pobegnile. Direktorica si prav tako želi, da bi občina namenila denar za delno obnovo ograje okrog živalskega vrta, obnovo dotrajanih ograd za tigre in leve, bivališča za gibone in varije, radi bi prenovili letalnico za ptice in pri žirafah naredili podest za opazovanje žiraf iz višine. Poleg tega bi morali prenoviti tudi elektroinštalacije, saj so te že močno dotrajane. Dokaz k tej trditvi je bil ravno letošnji požar v ptičji hiši, ki se po srečnem naključju ni končal s poškodbami živali ali veliko materialno škodo.
