Tiskane izdaje
Koreograf Edward Clug letošnjo mednarodno sezono začenja v velikem slogu, nocoj bo v Dunajski državni operi premiera njegovega projekta Peer Gynt.
Plesna predstava s člani Dunajskega državnega baleta in Dunajskimi filharmoniki pod taktirko dirigenta Simona Hewetta nedvomno sodi med največje dosežke kakšnega slovenskega umetnika v tujini.
Clug, sicer umetniški direktor mariborskega baleta, je z mariborsko postavitvijo Peera Gynta, ki je doživela premiero pred tremi leti, gostoval na številnih prestižnih evropskih festivalih, med drugim v Sankt Peterburgu, kjer je produkcijo videl tudi direktor Dunajskega državnega baleta Manuel Legris.
Nekdanji prvak baleta pariške opere, ki že skoraj desetletje vodi vodilni dunajski baletni ansambel, je bil nad Clugovo koreografijo navdušen, kot je dejal Clug, sta govorila o možnostih različnih uprizoritev, vendar je Legris vztrajal pri Peeru Gyntu.
»Člani Dunajskega državnega baleta so izjemni plesalci, vendar imajo drugačen pristop, kot sem ga vajen, saj je v ospredju čista plesna forma, medtem ko sem gledališke oziroma ‛dramske‛ izkušnje pri njih nekoliko pogrešal«, je dejal Clug, ki se je kot plesalec in tudi kot koreograf pravzaprav formiral ob sodelovanju pri zgodnjih predstavah režiserja Tomaža Pandurja, predvsem je močan pečat pri njem pustil projekt Babilon.
Edward Clug. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Prav tako gre na Dunaju za izjemno mlad plesni ansambel, naslovno vlogo bo odplesal komaj 21-letni Jakob Feyferlik, kar je po Clugovem mnenju lahko pri tako kompleksnem liku, kot je Peer Gynt, tudi problematično. »Sam si pri teh letih takšne vloge ne bi upal prevzeti, razen če bi imel tako dobrega koreografa, kot sem jaz«, se je pošalil Clug. Dunajski državni balet ob tem velja za precej klasično institucijo, celo v primerjavi s sorodnimi ruskimi baletnimi hišami, kjer poskušajo v zadnjih letih precej okostenele principe klasičnega baleta nadoknaditi s pospešenim odpiranjem prostora bolj sodobnim koreografskim prijemom.
Posebna izkušnja
Vendar so bili plesalci – vlogo Solveig bo odplesala solistka Dunajskega državnega baleta Alice Firenze, Ase, mamo Peera Gynta, Franziska Wallner-Hollinek, Smrt pa ruski plesalec Andrej Kajdanovski, ki se je šolal na baletni akademiji moskovskega Bolšoja in na znamenitem baletnem konzervatoriju Johna Cranka v Stuttgartu – izjemno dojemljivi za njegove koreografske vizije, Feyferlik pa je svoj lik izoblikoval ne samo s izpiljeno plesno tehniko, temveč tudi z intuitivnim posluhom za kompleksnost osrednjega protagonista.
Clug je prepričan, da so uspeli pripraviti vrhunsko predstavo, ki je obenem podobna in povsem drugačna od njegovega izvirnega projekta, nenazadnje je bilo potrebno podobno plesno in dramaturško formo prenesti na plesalce s povsem drugačnimi plesnimi in osebnostnimi karakteristikami ter značaji.
Posebna izkušnja je bila tudi sodelovanje z Dunajskimi filharmoniki, ki se ne pojavljajo prav pogosto v vlogi spremljajočega orkestra pri baletnih uprizoritvah, še sploh, če so glasbeniki kar nekaj časa zatemnjeni in torej izven fokusa občinstva. »Še nedolgo tega sem bil zgolj njihov poslušalec, sedaj z njimi sodelujem, izkazali pa so se ne samo kot vrhunski interpreti Griegove glasbe, temveč tudi kot izjemno radovedni opazovalci baletnega dogajanja na odru«, je dejal Clug.
Po Mariboru, Rigi in Novosibirsku je to sedaj že četrta Clugova postavitev Peera Gynta, ki je svojevrstna sinteza Ibsenovega literarne predloge in Griegove glasbe, vendar ne izključno njegove istoimenske suite, temveč tudi različnih drugih del, ki so se zdele Clugu za njegov dramaturški lok bolj primerne.
Sicer pa je to sploh prva uprizoritev Peera Gynta v Dunajski državni operi, Clug pa svoj projekt simbolično povezuje tudi z nekdanjo skupno državo Avstro-Ogrsko, kamor sta nekoč sodila tudi njegova rodna Transilvanija v Romuniji in seveda Maribor, ob 100-letnici razpada monarhije pa se njegovo nekdanje obrobje predstavlja v nekdanji prestolnici.
Kot vedno, Clug tudi tokrat sodeluje z enako ekipo, v kateri so še scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš in lučni mojster Tomaž Premzl, kar pomeni, da je slovenski delež v tokratni predstavi še toliko večji. Sicer pa mariborskega koreografa in njegovo ekipo letos čakata še dva prestižna projekta. Konec aprila bo v v Opernhausu v Zürichu premiera Fausta, za katero je glasbo napisal Milko Lazar, saj je Clug želel pripraviti uprizoritev brez standardne glasbe Charlesa Gounoda.
To bo torej celovit avtorski projekt slovenskega koreografa in skladatelja, priprave pa so bile zelo intenzivne, saj so potekale kar dve leti. Za zaključek letošnje mednarodne sezone pa se bo Clug novembra predstavil še v moskovskem Bolšoj teatru, kjer bo prav tako gostoval prvič, na oder pa bo postavil Petruško Igorja Stravinskega.
