Tiskane izdaje
Letošnji festivalski teden na Ptuju začenjajo dobitniki petih gremijev, ki že več kot pol stoletja spreminjajo meje vokalne glasbe. Skupino a cappella glasbe sestavlja sedem mladih pevcev in pevk izjemnih mojstrov svoje obrti.
Sopranistki Joanna Goldsmith-Eteson in Sara Brimer, altistka Clare Wheeler, tenorista Oliver Griffiths in Jon Smith, baritonist Kevin Fox in basist Edward Randell so nastopali na številnih najprestižnejših svetovnih odrih in se pojavljali v mnogih filmskih ter televizijskih serijah in oddajah. Radi pa tudi uprizorijo kakšen flash mob na londonski podzemni železnici. Njihov repertoar se razprostira prek različnih žanrov in obsega priredbe pop izvajalcev, kot so Björk, Annie Lennox in The Beatles, klasične glasbe (Bacha, Mozarta), sodobne glasbe (Luciana Beria, Pascala Zavara in Azia Corghia), ljudskih in avtorskih pesmi. O zasedbi, glasbi in a capella sceni smo se pogovarjali z Edwardom Randellom.
Zgodovina skupine se je začela pred pol stoletja. Kaj povezuje sedanje člane iz Londona s prejšnjimi člani, ki so ustanovili to vokalno skupino v Parizu pod imenom The Swingle Singers?
Američan Ward Swingle je prvo zasedbo ustanovil v Parizu in tam so bili prvih deset let. Nato se je v sedemdesetih letih preselil v London in prenovil skupino z britanskimi pevci in pevkami. Od takrat do zdaj je bila to neprekinjena linija izvajalcev. Ko je en pevec zasedbo zapustil, so na avdiciji izbrali njegovega naslednika in tako naprej. Skupaj je v svoji zgodovini zasedba imela več kot 80 pevcev. Še vedno smo v stiku z večino in občasno se srečamo in skupaj razigrano prepevamo Bachove skladbe.
V svoji zgodovini ste nekajkrat spremenili ime. Zdaj nastopate kot The Swingles. Kot The Swingle Singers ste bili gostje Perpetuum Jazzile v Ljubljani pred nekaj leti. Ali so imele te spremembe imen kakšen slab učinek?
Na srečo ne. Mnogi so nas že leta neformalno poklicali The Swingles. Ena od prednosti je, da nas vse redkeje napovedujejo kot The Swingle Singers.
Petje je ena prvih glasbenih zvrsti tako v človeški zgodovini kot tudi v življenju posameznika. Zakaj je zadnje čase a capella petje vse bolj priljubljeno?
Vokalna glasba ima neposrednost in preprostost, za katero smo prepričani, da ljudi privlači, še posebno v sodobnem tehnološko naprednem svetu. Skupno petje je hkrati zgodba o skupnosti in enotnosti trenutka. Mogoče v tej dobi individualizacije in pametnih telefonov obstaja velika težnja po takšnem druženju.
Kaže, da se a capella petje premika na vse višje ravni mednarodne glasbene industrije.
Zdi se, da je res tako. V desetih letih se je zgodil velik napredek. Še pred desetletjem smo morali vedno znova razlagati, kaj pomeni a capella. Zdaj ljudje ne samo vedo, kaj pomeni, ampak tudi ugotavljajo, da ta glasba pokrije zelo različne sloge in ni nobeno afnanje.
The Swingles
foto osebni arhiv
Ali v skupinah, kot ste vi, Pentatonics in Perpetuum Jazzile, vse več pevcev vidi priložnost za petje in nehajo iskati glasbeno skupino?
Morda, čeprav ne menim, da je to izbira med enim ali drugim, saj mnogi kombinirajo oboje. Odlična stvar pri a cappella petju je, da z zapolnitvijo inštrumentalne funkcije v glasbi razširite svoje glasbene spretnosti in razumevanje groova, harmonije, aranžiranja in podobno. To resnično olajša sporazumevanje z glasbeniki vseh vrst.
Kot mnoge druge vokalne skupine v svojih državah tudi vi organizirate svoj a capella festival. Ali je pomembno, da ne le zgolj ustvarjate posebno glasbeno sceno, ampak tudi oblikujete občinstvo?
Zagotovo. Leta 2009 smo začeli London A Cappella Festival s produkcijsko ekipo Ikon Arts Management in lepo je videti, da je precej ljudem z leti postal eden glavnih januarskih dogodkov. Je tudi srečevališče ljudi, da se družijo in uživajo v različnem razkošju vokalnih glasbe. Povečal je zavedanje o a cappella petju v Združenem kraljestvu in upajmo, da je pomagal ustvariti še več povpraševanja po tovrstni glasbi.
Svoj repertoar sestavljate z zelo različno glasbo, od Bacha do Beatlov in Beyonce, filmske glasbe in še marsikaj vmes. Kako se odločite, katero skladbo boste peli? Imate neko obliko demokratičnega načina sprejemanja odločitev?
Da, v skupini ima vsak enakopraven glas, čeprav si med sedmerico razdelimo različne naloge in odgovornosti. Vsakdo lahko prinese pesem v skupino. Resnično pomembno pa je, da najdemo čustveno povezavo z njo in da njej lahko damo svoj prepoznavni pečat.
A capella skupine ponavadi pojejo tuje pesmi, vendar je vse več zasedb, ki so pripravljene poskušati nastopiti s svojimi pesmi. Kako vi gledate na to?
Všeč nam je prepevanje svojih pesmi, zato smo v zadnjih petih letih intenzivno pisali in izvajali lastno glasbo. Tu je spet treba poudariti pomen čustvene povezave s tem, kar prepevate. Čustvena identifikacija največja, ko pojemo svoje skladbe. Bolj ko bo skladanje lastnih pesmi postalo del a cappella glasbe, bolj ustvarjalna in privlačna bo ta scena postala za vse več ljudi.
Vaš zadnji album Folklore je zanimiva mešanica ljudskih pesmi iz različnih držav. Kako to, da ste se lotili snemanja tovrstnega albuma?
Deloma je prišel zaradi nastopanja na različnih koncih sveta, kjer sta nas navdušila bogastvo in raznovrstnost glasbenih kultur, s katerimi smo prišli v stik. Navdušile so nas ne le različnost, temveč predvsem skupne teme med ljudskimi pesmi po vsem svetu. Vsaka kultura uporablja glasbo v svojih najpomembnejših trenutkih, glasba pa je povezovalna odlična sila, še posebno v sedanjem času, ko se morda težko povezujemo z nekom, ki ga dojemamo kot drugačnega. V tem času globalnih delitev smo v tem povezovanju našli res resnično dragoceno sporočilo.
Kakšen repertoar boste imeli na koncertu na Ptuju?
Zapeli bomo nekaj pesmi z novega albuma Folklore, nekaj naših avtorskih pesmi in priljubljene uspešnice, ki bo občinstvo popeljalo do začetnih dni naše skupine. Z veseljem se vračamo v Slovenijo in komaj čakamo, da vam zapojemo.
