Nedelja, 21. 1. 2018, 13.58
6 let, 3 mesece
Rušenje cestninskih postaj bo stalo 45 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,73
16
Za vinjeto plačujemo dvakrat toliko kot leta 2009, prodaja vsakoletno raste, prav tako število prekrškarjev, a novosti praktično ni. Digitalnih vinjet po vzoru Avstrijcev ni v načrtu, bodo pa začeli podirati nekatere cestninske postaje, ki od prvega aprila ne bodo več potrebne.
Vinjete so v Sloveniji uvedli pred devetimi leti, njihova prodaja pa skozi leta narašča. Lani so do konca novembra prodali za krog 400 tisoč vinjet več kot leta 2016 v celotnem letu. Prodaja predstavlja več kot 90 odstotkov vseh prihodkov Darsa, ki skrbi za njihovo delovanje.
Čeprav je bil vinjetni sistem mišljen le kot prehodno obdobje za elektronsko cestninjenje, sprememb glede plačevanja za avtoceste in hitre ceste ni na vidiku.
Skrajni rok za ukinitev vinjet je 2027
Evropska komisarka Violeta Bulc je pred časom predstavila predlog, da bi do leta 2027 uvedli cestninjenje, ki bi temeljilo na časovnem dejavniku, s sistemom na podlagi prevožene razdalje. To pomeni, da bi lahko v skrajnem primeru vinjete skupaj imeli kar 18 let.
"Nimamo informacij, da bi država, ki je pri nas pristojna za cestninsko politiko, imela v doglednem času načrt ukiniti vinjetni sistem oz. ga nadomestiti z drugim," odgovarjajo na Darsu glede posodobitve vinjetnega sistema.
Nov red na avtocesti, kdaj rušenje cestninskih postaj?
Kazni se zlivajo v državni proračun, nadzor pa izvaja Dars
Lani so kontrolorji Darsa ujeli več kot 56 tisoč prekrškarjev.
Cena letne vinjete, ki znaša 110 evrov, se v zadnjih petih letih ni spremenila, je pa v primerjavi z letom 2009 dvakrat dražja. Takrat smo zanjo odšteli 55 evrov. Z vinjetami je povezano tudi veliko goljufij z nagradnimi igrami.
Največje število prekrškarjev je bilo v zadnjih dveh letih, ko so letno ujeli nekaj več kot 56 tisoč prekrškarjev, od uvedbe pa skupaj že skoraj pol milijona.
Letno se z naslova kazni povprečno zbere 7,6 milijona evrov (ob predpostavki, da vsi plačajo polovično kazen, ki znaša 150 evrov), vendar ta denar ne konča pri Darsu, ki skrbi za nadzor, ampak se steka v državni proračun.
Dars za izvajanje cestninskega nadzora na leto porabi 3,4 milijona, največji strošek pa pri vinjetah znašajo provizije od prodaje. Iz tega naslova so predlani plačali 6,7 milijona evrov.
"Ko kupimo vinjeto, največkrat pomislimo, da plačamo le za čas, ko se bomo lahko neomejeno vozili po avtocestah. Toda slovenske avtoceste je bilo treba zgraditi," pravijo na Darsu, ki je v letu 2016 ustvaril več kot sto milijonov evrov dobička.
Elektronsko cestinjenje le za tovornjake
Dars letos pripravlja delno elektronsko cestninjenje, ki bo vključevalo tovorni promet nad 3,5 tone. Sistem bo predvidoma zaživel 1. aprila. Do takrat morajo imeti vsi tovornjaki, ki bodo potovali čez Slovenijo, nameščeno napravo DarsGo. Po oceni Darsa jih bodo namestili na od sto do 120 tisoč tovornjakov, do zdaj pa se jih je v sistem prijavilo le nekaj več kot deset tisoč.
Letos načrtujejo rušitev 15 cestninskih postaj.
45 milijonov za odstranjevanje cestninskih postaj
Prav zaradi prehoda tovornjakov na elektronsko cestninjenje ne bodo več potrebne cestninske postaje, ki jih bo Dars v tem letu začel rušiti. Skupno je na slovenskih avtocestah in hitrih cestah 34 cestninskih postaj.
Letos načrtujejo rušenje cestninskih postaj Log, Torovo, Hrušica, Nanos, Dane, Drnovo, Vransko, Tepanje in stranske cestninske postaje Vrhnika, Logatec, Unec, Postojna, Razdrto, Krško in Slovenske Konjice.
Skupni strošek je ocenjen na 45 milijonov evrov. Ob tem na Darsu opozarjajo, da bo odstranjevanje potekalo več let, predvidoma od dve do tri leta. Razpis za rušitev in preureditev preostalih cestninskih postaj je načrtovan za drugo polovico leta, predvidoma jeseni, izvedba pa v letu 2019.
Kljub uvedbi digitalnih vinjet Avstrija za zdaj ne načrtuje ukinitve klasičnih.
Avstrijcem ne bomo sledili
Pri severnih sosedih Avstrijcih, kjer imajo vinjete že dve desetletji, so letos ob klasični nalepki za vetrobransko steklo uvedli še digitalno vinjeto, ki si zapomni vašo registrsko tablico. Lahko kaj podobnega v prihodnosti pričakujemo tudi pri nas?
"Tudi pri nas je vinjetni sistem cestninjenja tehnološko mogoče izvajati tako z nalepkami kot tudi v obliki elektronske oz. digitalne vinjete, vsak od teh načinov pa ima svoje prednosti in slabosti," pravijo pri Darsu.
Naprej bi bilo treba preveriti ekonomske in tehnične učinke takšne uvedbe, saj je "primarni namen cestninjenja povračilo stroškov (gradnje, financiranja, obnov, vzdrževanja in obratovanja) cestninskih cest". Za zdaj na Darsu ne razpolagajo z informacijo, da bi bila predvidena sprememba obstoječega vinjetnega sistema.
Digitalne vinjete, katerih prednost je, da odpade lepljenje in nato tudi odstranjevanje vinjete s stekla, v Avstriji prinašajo dve pomembni novosti. Prva je, da sistem omogoča menjavo registrske tablice voznika. Druga je, da lastnikom klasičnih vinjet, ki se jim zlomi vetrobransko steklo, Asfinag omogoča brezplačen prehod na digitalni sistem.
16