Tiskane izdaje
Darmstadt – Po sredinem spustu robotiziranega laboratorija Philae na komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko nenačrtovani kraj pristanka nadzornikom na Zemlji povzroča čedalje več skrbi. Ne toliko zaradi (ne)stabilnosti Philae kot zaradi pomanjkanja svetlobe Sonca, nujne za njeno brezhibno delovanje.
Stokilogramska Philae, ki zaradi majhne gravitacije na kometu tehta en sam gram, ni pristala na načrtovanem kraju, temveč po dveh lahnih »odskokih« skoraj kilometer stran. Zaradi težav s potisnimi motorji in harpunama, ki bi jo morali zasidrati v nepričakovano mehak teren, a sta zatajili, je mali modul nazadnje trinogo obstal na precej neugodnem terenu ob previsni skalnati steni, ki njegovim solarnim celicam močno zastira svetlobo Sonca. Te so tako deležne le slabo šestino načrtovane sončne svetlobe, kar je odločno premalo, da bi dodobra napolnile osrednji akumulator.
Temu se tako danes navsezgodaj morda iztekajo zadnje ure, saj do konca napolnjen zdrži največ 60 ur. Zato so nadzorniki misije v Damstadtu pohiteli z ukazom robotiziranemu laboratoriju, naj zavrta v površje, da bi pridobil in analiziral vsaj nekaj vzorcev kometa, ki po znanstvenih predvidevanjih morda hrani skrivnosti o nastanku in razvoju Sončevega sistema pred 4,6 milijarde let. Torej tudi o tem, ali so nemara prav kometi prinesli vodo in življenje na planete, z Zemljo vred.
V Evropski vesoljski agenciji (Esa) poudarjajo, da je vrtanje v komet že v polnem teku, kljub nevarnosti, da bi se Philae na neravnem terenu zaradi vrtanja lahko prevrnila. Kajti če se osrednji akumulator do sobotnega popoldneva res dokončno izprazni, Philae dobljenih rezultatov ne bo več mogla posredovati na Zemljo. Zato razmišljajo, da bi jo z dodatnim ukazom poskusili nekoliko zavrteti in tako vsaj eni solarni celici omogočiti več svetlobe Sonca. V tem primeru bi Philae lahko spet vzpostavila zvezo z matično Rosetto, ki deluje brezhibno, in prek nje komunikacijo z Zemljo. V Darmstadtu omenjajo še »teoretično možnost«, da bi se Philae prav zaradi ukazanega vrtanja 25 cm globoko v komet sama nekoliko obrnila, z nekaj sreče seveda tako, da bi bila deležna več Sončeve svetlobe. »A to so za zdaj špekulacije,« poudarja Paolo Ferri, glavni vodja operativnih misij v Esi.
Povsem jasno je le to, da vseh deset ključnih instrumentov na Philae za svoje delovanje nujno potrebuje energijo Sonca, brez katere očitno ni življenja niti na kometu. Že ta konec tedna pa bo bolj jasno tudi to, kako dolgo bo še lahko Philae opravljala svoje pionirsko poslanstvo. K sreči vsaj matična sonda Rosetta, ki so ji avtorji naložili kar štiri petine vseh znanstvenih nalog misije, po desetih letih in več kot šestih milijardah kilometrov vesoljskega potovanja še vedno deluje brezhibno in bo celo v primeru, če Philae obmolkne, še 20 mesecev letela ob kometu 67P in na Zemljo pošiljala dragocene podatke.
