Sreda, 23. 5. 2018, 11.23
5 let, 11 mesecev
Abanka v prvem četrtletju s 50-odstotno rastjo dobička
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,01
Abanka je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 25,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so se v okolju zelo nizkih obrestnih mer znižale za 21,6 odstotka na 14,9 milijona evrov, čiste opravnine pa so se znižale za 13,5 odstotka na 9,4 milijona evrov.
Kot izhaja iz četrtletnega poročila iz poslovanja, ki ga je banka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, so bili prihodki iz obresti nižji za 4,4 milijona evrov, obrestni odhodki pa nižji za 300 tisoč evrov.
Tako obrestni prihodki kot tudi odhodki so bili nižji zaradi nižjih povprečnih realiziranih obrestnih mer, vendar je znižanje povprečnih obrestnih mer kreditov strankam, ki niso banke, in naložb v dolžniške vrednostne papirje prevladalo nad znižanje povprečnih obrestnih mer na strani obveznosti banke, kar je vplivalo na znižanje čistih obresti.
Nižji stroški poslovanja
Zaradi dobičkov iz kreditov iz naslova marčne paketne prodaje slabih posojil so se z lanskih 1,3 na 16,9 milijona evrov povečali neto ostali neobrestni prihodki (brez čistih opravnin) banke. Banka še naprej intenzivno racionalizira svoje poslovanje, kar se odraža v stroških poslovanja, poudarjajo v banki. Ti so v prvih treh mesecih znašali 15,7 milijona evrov in so bili za 2,9 odstotka nižji kot v primerljivem obdobju lani.
Neto ukinjene oslabitve in rezervacije so v prvih treh mesecih znašale 2,9 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa so bile za milijon evrov višje. Od januarja do marca je banka odpravila oslabitve v višini 2,6 milijona evrov in ukinila rezervacije v višini 300 tisoč evrov.
Tržni delež banke znaša 10 odstotkov
Bilančna vsota banke je konec marca znašala 3,7 milijarde evrov, tržni delež, merjen po velikosti bilančne vsote, je bil pri 9,8 odstotka. Banka je visoko likvidna in kapitalsko močna, navajajo v banki, v katero sta se po bančni sanaciji v 2013 in 2014 združili Abanka in Banka Celje, vodi pa jo tričlanska uprava z Jožetom Leničem na čelu.
Abanka je v letu 2017 zaradi bistveno nižjega pozitivnega učinka na postavki rezervacij in oslabitev skoraj prepolovila čisti dobiček, ki je ob koncu leta nanesel 42,6 milijona evrov. Na ravni skupine (vanjo sta bila poleg matične banke vključena še Aleasing - lizinško dejavnost je Abanka sicer konec marca prodala banki Sparkasse - in skupina Anepremičnine) je Abanka lani ustvarila 41,6 milijona evrov čistega dobička.
Rok za prodajo banke poteče čez eno leti
Abanko mora sicer država skladno z zavezami Evropski komisiji v zameno za soglasje za državno pomoč konec leta 2013 in v začetku 2014 prodati do konca julija 2019. Kot je nedavno na Finančni konferenci v Portorožu dejal predsednik nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) Damjan Belič, SDH že izvaja aktivnosti, da bo izpolnil to obvezo, zagotovil je tudi, da bodo spoštovali roke in način prodaje.
